Profimedia

Vsakdo je v določeni meri občutljiv na podnebje in vreme, poletje pa nam prinaša točno določene izzive. Treba je biti pozoren tudi na kakovost zraka in bivanja tako na prostem kot v notranjih prostorih. 

Dobro počutje

Je vremenska občutljivost mit ali resnica? Strokovnjaki imajo odgovor

(Ne)varne klimatske naprave

Meteorologinja Tanja Cegnar iz Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) pravi, da lahko počutje v zaprtih prostorih poleti izboljšamo, če poskrbimo za primerno zračenje in zunanje zaslone, ki nas ščitijo pred direktnimi sončnimi žarki: »Kakovostna klimatska naprava seveda izboljša razmere, vendar lahko naprave slabe kakovosti ali tiste, ki so slabo vzdrževane, naredijo več škode kot koristi. Če imate klimatsko napravo, naj nikar ne bo naravnana na prenizko temperaturo. Običajno je za 8 stopinj Celzija hladnejši zrak v prostoru kot na prostem dovolj za ugodno počutje, stres ob prehodu v in iz klimatiziranega prostora pa ni prevelik.«

Revija Zarja

Simptomi prisotnosti ozona

Kot opaža Cegnarjeva, je veliko ljudi prepričanih, da poleti ni problemov z onesnaženostjo zraka, vendar se ob visokih temperaturah, močnem soncu in šibkih vetrovih občasno pojavljajo povišane koncentracije ozona, ki draži sluznice dihal in oči: »Nastajanje ozona pospešujejo visoke temperature zraka in močni sončni žarki, zato se pojavljajo najvišje koncentracije poleti v obdobjih lepega vremena. Biološke učinke ozona določajo njegova visoka sposobnost reagiranja in slaba topnost v vodi. Za učinke ozona je pomembna količina, ki jo dobi posameznik, ta pa je odvisna od trajanja izpostavljenosti, koncentracije ozona v zraku in volumna vdihanega zraka. Ker je intenzivnost dihanja odvisna od aktivnosti, so najbolj izpostavljeni fizično aktivni ljudje. Prvi simptomi, s katerimi zaznamo prisotnost ozona, so draženje oči, nosnih sluznic in žrela, pridružijo se lahko še kašljanje in glavobol. Najbolj ogrožena so seveda pljuča.«

Hitre spremembe

S temi triki si lahko pomagate, če ste občutljivi na vreme

Kako uravnavati toplotno obremenitev

Poletje prinese več možnosti za sončenje, ki prinaša ugodje, a pretiravati ne smemo. Sploh med 11. in 17. uro, ko je najbolj vroče. »Vročino lažje prenašamo na senčnih in dobro zračenih krajih. Če je zrak suh, moramo zaužiti dovolj tekočine, saj je ob visokih temperaturah zraka prav izhlapevanje znoja najbolj učinkovit način ohlajanja telesa. Prednost dajemo lahki hrani, težko prebavljivi se izogibamo. Obleka mora biti lahka in zračna, vendar naj nas ščiti tudi pred močnimi sončnimi žarki,« svetuje Cegnarjeva.

Profimedia

Po njenih besedah soparnost bremeni predvsem toplotno uravnavanje telesa, zato se je v takšnih okoliščinah treba izogniti direktnemu sončnemu obsevanju: »Toplotna obremenitev je bistveno manjša že, če denimo hodimo po senčni, namesto po sončni strani ulice. Neprijetni občutek soparnosti zmanjšamo tudi, če poskrbimo za relativno gibanje zraka glede na telo, saj tako povečamo izhlapevanje potu in s tem ohlajanje telesa.«

Škodljivost sončnega sevanja

Cegnarjeva pokaže tudi na negativne učinke pretiranega izpostavljanja sončnim žarkom oziroma UV sevanju: »Predvsem škodi očem in koži, pospeši staranje, pripisujejo mu kancerogene učinke, ter slabi imunski sitem. Vendar je treba poudariti, da ima zmerno izpostavljanje sončnim žarkom koristne učinke: UV sevanje sodeluje pri tvorbi vitamina D, ugodno vpliva na počutje in razpoloženje. Dolgotrajno izpostavljanje kože soncu pa lahko poveča možnost nastanka kožnega raka in pospeši staranje kože.« 

Profimedia

Ne smemo pozabiti, da nas lahko sonce opeče tudi, če smo v senci. »Prosojni visoki oblaki UV sevanje skoraj v celoti prepuščajo. Del UV žarkov prodre tudi v vodo, zato pri plavanju nismo povsem varni pred njimi. Upoštevati moramo tudi odbiti del UV sevanja, denimo od vodne površine ali peska. Škodljive posledice večkratnih sončnih opeklin se seštevajo. UV sevanje pa z naraščajočo nadmorsko višino hitro narašča, približno za 8 odstotkov na vsakih 1000 m nadmorske višine. Posebej občutljiva na sončne žarke je otroška koža. UV sevanje ne škoduje le koži, ampak tudi očem. Napačno je, če mislimo, da nas sonce lahko opeče, le če čutimo, kako nas sončni žarki grejejo; UV sevanja ne čutimo in ne vidimo. Naravna porjavelost kože nas le deloma ščiti, previdnost je potrebna tudi, ko smo že porjaveli,« še opozori Cegnarjeva.

UV indeks, mednarodno sprejeta in enotna mera za moč ultravijoličnega sončnega sevanja, je sestavni del splošne biovremenske napovedi. Podatke dnevno objavljajo na spletni strani ARSO. 

Profimedia

Cvetni prah vse do septembra

Poleti je v zraku tudi več vrst cvetnega prahu. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) sezona cvetenja posebej agresivnih trav, ki se začne aprila, traja vse do sredine septembra. Konec poletja pa alergike posebej prizadene cvetni prah pelina in ambrozije. Obremenjenost zraka s cvetnim prahom v Sloveniji spremlja Nacionalni Laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Podatke najdete tudi na spletni strani ARSO.