Zakaj se zadihate že po nekaj stopnicah? Razlog vas lahko preseneti
Če se ob premagovanju stopnic soočate s hitrim bitjem srca in plitkim dihanjem, se je treba vprašati, ali gre le za pomanjkanje kondicije ali se v tem skriva kaj drugega.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zadihanost pri hoji po stopnicah je zelo pogost pojav in v številnih primerih povsem normalen odziv telesa na nenaden napor. Stopnice so namreč veliko zahtevnejše, kot si mislimo. Pri hoji navkreber telo deluje proti gravitaciji, mišice porabljajo več energije, srce mora hitreje črpati kri, pljuča pa telesu dostaviti več kisika. Zato se lahko zadihajo tudi ljudje, ki sicer redno hodijo ali se imajo za relativno aktivne.
A obstajajo tudi primeri, ko telo s težkim dihanjem opozarja, da nekaj ni v ravnovesju. Razlika med običajno zadihanostjo in opozorilnim znakom je pogosto v intenzivnosti, pogostosti in spremljajočih simptomih.
Zakaj so stopnice tako velik fizični napor?
Ko hodimo po ravnem, se telo giblje predvsem naprej. Pri stopnicah pa se premikamo tudi navzgor, kar pomeni, da morajo mišice nog in zadnjice dvigovati celotno telesno težo. To je veliko bolj podobno zaporednim počepom ali izpadnim korakom kot običajni hoji.
Srčni utrip se zato hitro poveča, dihanje postane intenzivnejše, mišice pa potrebujejo več kisika. Že eno samo nadstropje lahko povzroči precejšen skok v obremenitvi organizma. Če smo pred tem dolgo sedeli, če smo pod stresom ali če se po stopnicah odpravimo hitro in z vrečkami v rokah, bo telo reagiralo še burneje.
Prav zato kratkotrajna zadihanost sama po sebi še ni razlog za paniko. Če po nekaj deset sekundah znova normalno dihate in nimate drugih težav, gre najverjetneje za normalen fiziološki odziv.
Zakaj se nekateri zadihajo hitreje kot drugi?
Najpogostejši razlog je preprosto slabša telesna pripravljenost. Če večino dneva presedimo, telo ni navajeno hitrih sprememb obremenitve. Srce, pljuča in mišice sicer delujejo normalno, vendar nimajo dovolj treninga, da bi učinkovito prenesli nenaden napor.
Pomembno vlogo ima tudi staranje. Z leti se zmanjšujeta mišična masa in zmogljivost srčno-žilnega sistema, zato lahko aktivnosti, ki so bile nekoč lahke, postanejo zahtevnejše.
Svoje prispeva tudi telesna teža. Več kilogramov pomeni večjo obremenitev za sklepe, mišice in srce. Telo mora pri vsakem koraku porabiti več energije, zato se dihanje hitreje pospeši.
Pogosto pozabimo tudi na vpliv stresa in tesnobe. Ko smo napeti, dihamo bolj plitko in hitreje, zato lahko že manjši fizični napor povzroči občutek, da nam primanjkuje zraka. Včasih človek niti ne opazi, da je njegovo telo ves dan v stanju napetosti.
Na zadihanost vplivajo tudi hormonske spremembe, slab spanec, utrujenost, slabokrvnost in kajenje. Kadilci pogosto opazijo zmanjšano zmogljivost že pri vsakodnevnih opravilih, saj so pljuča manj učinkovita pri izmenjavi kisika.
Kdaj zadihanost ni več povsem nedolžna?
Pomembno je opazovati, ali se je kaj spremenilo. Če ste prej brez težav hodili po stopnicah, zdaj pa vas že eno nadstropje močno izčrpa, je to znak, ki ga ni dobro ignorirati.
Še posebej pomembni so spremljajoči simptomi. Če se ob zadihanosti pojavljajo bolečine ali pritisk v prsih, omotica, občutek razbijanja srca, močna utrujenost, modrikaste ustnice ali bolečina, ki seva v ramo, vrat ali čeljust, je smiseln pregled pri zdravniku.
V ozadju so lahko težave s srcem, pljuči ali krvjo. Med pogostejšimi razlogi so astma, kronične pljučne bolezni, slabokrvnost, visok krvni tlak, motnje srčnega ritma ali začetne bolezni srca. Nekateri ljudje zadihanost pripisujejo slabi kondiciji, v resnici pa telo že dlje časa opozarja, da nekaj ni v redu.
Pomemben podatek je tudi čas okrevanja. Če po stopnicah ostanete brez sape še več minut ali se stanje hitro slabša, je dobro poiskati strokovni nasvet.
Ali lahko stopnice veliko povedo o našem zdravju?
Stopnice lahko o našem zdravju razkrijejo presenetljivo veliko. Zdravniki namreč že dolgo opažajo, da sposobnost hoje po stopnicah pogosto dobro odraža splošno telesno pripravljenost in stanje srčno-žilnega sistema.
Nekatere raziskave kažejo, da ljudje, ki brez večjih težav prehodijo več nadstropij, običajno dosegajo boljše rezultate tudi pri testih srčne zmogljivosti. A pri tem je pomembna zmernost. Ni treba, da po stopnicah tečemo ali se dokazujemo. Veliko pomembneje je, da telo napreduje postopoma in da se med aktivnostjo počutimo stabilno.
Kako lahko izboljšamo kondicijo?
Dobra novica je, da telo zelo hitro reagira na redno gibanje. Tudi če ste trenutno zadihani že po enem nadstropju, se lahko stanje v nekaj tednih opazno izboljša.
Najbolj pomaga redna aerobna aktivnost. Hitra hoja, kolesarjenje, plavanje ali ples izboljšujejo delovanje srca in pljuč. Ni nujno, da začnemo intenzivno. Veliko več koristi ima vsakodnevna zmerna aktivnost kot občasni ekstremni treningi.
Koristne so tudi vaje za moč, predvsem za noge in jedro telesa. Močnejše mišice namreč pri hoji po stopnicah porabijo manj energije. Počepi, izpadni koraki in stopanje na klopco lahko zelo pomagajo.
Eden najboljših treningov za stopnice so – stopnice same. Če jih vključimo v vsakdan, se telo postopoma prilagodi. Sprva morda prehodimo le eno nadstropje brez dvigala, nato dve. Ključ je v postopnosti.
Pomembno je tudi dihanje. Mnogi med naporom nezavedno zadržujejo dih ali dihajo prehitro. Če poskusimo dihati globlje in bolj ritmično, bo občutek napora manjši.
Zakaj so stopnice pravzaprav odlična vadba?
Čeprav jih pogosto doživljamo kot nadlogo, so stopnice ena najbolj učinkovitih oblik kratke vsakodnevne aktivnosti. Združujejo kardio vadbo in trening moči, hkrati pa ne zahtevajo posebne opreme ali članarine.
Raziskave kažejo, da redno uporabljanje stopnic pozitivno vpliva na srce, krvni tlak, raven sladkorja v krvi in splošno telesno pripravljenost. Že nekaj nadstropij dnevno lahko dolgoročno koristi zdravju.
Poleg tega gre za zelo praktično obliko gibanja. Ne zahteva dodatnega časa, saj jo vključimo kar med opravki, v službi ali doma.
Kdaj je čas za pregled pri zdravniku?
Če je zadihanost nova, izrazita ali se slabša, pregleda ni smiselno odlašati. Posebej pomembno je ukrepati, če se pojavljajo bolečine v prsih, omedlevica, otekanje nog, močno razbijanje srca ali občutek pomanjkanja zraka tudi med mirovanjem.
Prav tako ni dobro ignorirati stalne utrujenosti ali občutka, da telo ne zmore več običajnih aktivnosti. Včasih je razlog res le pomanjkanje gibanja, včasih pa telo opozarja na stanje, ki ga je najbolje odkriti čim prej.
Zadihanost ni vedno sovražnik
V svetu, kjer pogosto pričakujemo, da moramo biti ves čas popolnoma 'fit', lahko že malo hitrejše dihanje sproži občutek, da z nami nekaj ni v redu. A telo ni stroj. Stopnice predstavljajo konkreten napor in povsem normalno je, da se ob tem zadihamo.
Veliko pomembneje je vprašanje, kako hitro si opomoremo, ali se stanje spreminja in kako se sicer počutimo v vsakdanjem življenju.
Dobra kondicija ne pomeni, da nikoli ne ostanemo brez sape. Pomeni predvsem to, da telo napor prenese učinkovito, da si hitro opomore in da nas gibanje dolgoročno ne izčrpava, ampak krepi.
PREBERITE ŠE:
