Bo poslancem uspelo obiti Jankoviča in žrtve pobojev pokopati na Žalah?
Državni zbor bo obravnaval zakon o pokopu žrtev prikritih grobišč. Predlog odpira vprašanje Žal, spomina in slovenskih delitev glede partizanov in domobrancev.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Državni zbor bo danes ob 11. uri na izredni seji obravnaval predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč.
Predlog so vložili poslanci SDS, Demokratov ter trojčka NSi, SLS in Fokus, obravnavan pa bo po skrajšanem postopku. Že to napoveduje razpravo, ki ne bo samo pravna ali tehnična, ampak tudi izrazito simbolna.
Na papirju gre za vprašanje pokopa. V politični razpravi pa se je predlog že preselil na teren, kjer se v Sloveniji razprave redko končajo mirno: k domobrancem in partizanom, komunističnemu nasilju, kolaboraciji, povojnim pobojem, pravici do groba in vprašanju, kdo sme v imenu države določiti prostor spomina.
Od Macesnove gorice do Žal
Neposredni povod so posmrtni ostanki žrtev iz Jame pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu. Ti so bili po izkopu in analizah začasno preneseni v kostnico v Škofji Loki, ker končni kraj pokopa ni bil določen. Vlada je marca 2025 sporočila, da gre za začasno rešitev do dokončne odločitve o pokopu.
Škofja Loka zato v tej zgodbi ni končna rešitev, ampak začasna postaja. Novo vprašanje je, ali naj država zdaj kot osrednji kraj pokopa določi ljubljanske Žale.
Kaj predlagajo
Po predlogu bi posmrtne ostanke žrtev prikritih grobišč pokopali na Žalah. Predlog predvideva tudi ponovno razglasitev 17. maja za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, kar je ena od določb, zaradi katerih bo razprava skoraj gotovo presegla vprašanje samega pokopa.
Predlagatelji zakon predstavljajo kot ureditev, ki naj bi po letih čakanja omogočila dostojen pokop. V NSi, SLS in Fokusu poudarjajo, da želijo zadostiti civilizacijski normi, ki nalaga dostojen pokop in pravico do spomina. V tej logiki Žale niso izbrane kot običajno pokopališče, ampak kot osrednji prostor v prestolnici.
Prav v tem je tudi jedro spora. Če bi bil pokop urejen na Žalah, bi to postalo državno spominsko dejanje z jasno simbolno težo. Za predlagatelje bi bil to korak k priznanju dostojanstva žrtev. Za nasprotnike predloga pa je nevarnost, da se pieteta do mrtvih znova spremeni v politično razpravo o domobrancih, partizanih, komunizmu in krivdi.
Razprava bo verjetno hitro zdrsnila v zgodovino
Čeprav predlog govori o žrtvah prikritih grobišč, se javna razprava pogosto zoži na domobrance. Del desnice poudarja žrtve povojnega revolucionarnega nasilja, del levice pa opozarja, da domobranstva ni mogoče ločiti od sodelovanja z okupatorjem.
Zato je mogoče pričakovati, da bo današnja seja hitro odprla tudi vprašanje, ali gre pri predlogu predvsem za pokop žrtev ali za novo politično vrednotenje druge svetovne vojne in povojnega obdobja.
V SDS to temo že dlje časa postavljajo v širši okvir odnosa države do povojnih pobojev in komunističnega nasilja. Pri njih ne gre samo za vprašanje, kam pokopati posmrtne ostanke, ampak tudi za vprašanje, ali je država žrtvam po njihovem mnenju sploh priznala mesto v javnem spominu.
To se je pokazalo tudi ob ukinitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki ga je uvedla prejšnja Janševa vlada, vlada Roberta Goloba pa nato odpravila.
Janez Janša je takrat odločitev označil za eno najbolj zavržnih in sramotnih v zgodovini samostojne Slovenije. Zapisal je tudi, da je vlada s tem »napovedala novo državljansko vojno«.
Da razprava ne bo ostala pri tehničnem vprašanju pokopa, so pokazale že prve izjave. Predlagatelji zakon predstavljajo kot vprašanje dostojanstva. Cigler Kralj, prvopodpisani pod predlogom, je ob potrjevanju skrajšanega postopka v državnem zboru dejal, da gre pri zakonu za »pomembno izboljšavo področja ter zagotovitev človekovega dostojanstva za vse, tudi za pokojne«.
Dodal je: »To je naša, pravzaprav civilizacijska dolžnost.« Po njegovih besedah zakon »v normativnem smislu ne predstavlja obsežnejših sprememb sistema«, zato so predlagatelji ocenili, da je skrajšani postopek ustrezen.
Podobno so predlagatelji zapisali tudi ob vložitvi zakona. V NSi so poudarili, da želijo »zadostiti civilizacijski normi, ki nalaga dostojen pokop in pravico do spomina«. Po njihovem gre za korak, »ki priznava osnovno dostojanstvo vsakega človeka«.
Na drugi strani bodoča opozicija opozarja, da predlog ne odpira samo vprašanja groba, ampak tudi star ideološki spor. Poslanec Svobode Martin Premk je dejal, da »vložitev novega zakona« pomeni »zgolj znova razdvajanje ljudi, netenje novih sovražnosti in izkoriščanje žrtev tragičnih dogodkov druge svetovne vojne za politične namene«.
Predlagateljem je očital tudi ravnanje z žrtvami v javnem prostoru: »Če že govorijo o pieteti žrtev, naj se pietetno prenehajo slikati zraven človeških ostankov, jih dajati na plakate, letake.«
Ostra je bila tudi Asta Vrečko iz Levice. Po njenem bi se dostojen pokop žrtev povojnih pobojev »lahko in moral zgoditi že zdavnaj«, vendar predlog, kakršen je zdaj na mizi, razume kot politično izrabo teme. »To ni pieteta, to ni sprava, ampak najbolj nizkotno politično izkoriščanje mrtvih, ki si vsekakor zaslužijo mir in dostojen pokop, ne pa instrumentalizacijo politike,« je zapisala.
Posebej odmevno je tudi stališče ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki nasprotuje predvsem Žalam kot lokaciji. Janković je večkrat poudaril, da je pokopališče namenjeno prebivalcem Ljubljane. Ob predlogu za ponovno razglasitev dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja pa je dejal, da gre za ideološke teme.
»Dejstvo je, da so bili Titovi partizani na strani zmagovalcev druge svetovne vojne, tisti, ki so premagali največje zlo 20. stoletja, fašizem, nacizem,« je poudaril. Po njegovih besedah ni mogoče enačiti domobrancev, ki so bili na strani okupatorja, s partizani.
Zaplet ni nastal šele z vložitvijo zakona. Že konec leta 2024 je predsednica republike Nataša Pirc Musar iskala širši dogovor o dostojnem pokopu žrtev povojnih pobojev. Na posvet je povabila predstavnike politike, države, Cerkve, komisije za prikrita grobišča in civilnodružbenih organizacij.
Tudi takrat se je pokazalo, da največji razkorak ni pri vprašanju, ali žrtve potrebujejo dostojen pokop, temveč pri vprašanju, kje naj ta pokop bo.
Kaj se pričakuje danes
Glede na dosedanja razmerja v državnem zboru je mogoče pričakovati, da bo predlog imel podporo strank nastajajoče večine. Razprava pa najverjetneje ne bo kratka. Predlagatelji bodo poudarjali dostojanstvo mrtvih, pravico svojcev do spomina in dejstvo, da so posmrtni ostanki predolgo čakali na trajno rešitev. Nasprotniki bodo opozarjali na Žale, skrajšani postopek, Jankovićevo nasprotovanje in politično sporočilo zakona.
Ob tem je skoraj gotovo, da bodo poslanci razpravljali tudi o širšem zgodovinskem okviru. Del razprave bo o komunističnem nasilju in povojnih pobojih, del pa o domobranstvu, kolaboraciji in nevarnosti izenačevanja različnih zgodovinskih vlog. To bo razprava o pokopu, a (znova) tudi razprava o tem, kako država razume svojo preteklost.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
