Gripa ni le prehlad: povzroči lahko zaplete, zdravniki jo jemljejo resno
Gripa vsako leto prizadene tisoče ljudi in lahko povzroči resne zaplete. Kljub temu jo mnogi še vedno zamenjujejo za prehlad in podcenjujejo.
Gripa je akutna virusna bolezen dihal, ki se vsako leto pojavlja v sezonskih valovih, največkrat v jesenskih in zimskih mesecih. Čeprav jo mnogi še vedno zamenjujejo s prehladom ali jo podcenjujejo kot »nekajdnevno virozo«, lahko gripa povzroči resne zaplete, predvsem pri starejših, kroničnih bolnikih in majhnih otrocih.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) gripa vsako sezono prizadene velik del prebivalstva in predstavlja pomembno breme za zdravstveni sistem.
Kaj je gripa in kako poteka?
Gripo povzročajo virusi influence, najpogosteje tipi A in B, ki se nenehno spreminjajo. Prav zaradi teh sprememb se lahko z gripo okužimo večkrat v življenju in zato tudi zaščita z enkratnim cepljenjem ne zadošča za več let.
Bolezen se običajno začne nenadno. Značilni simptomi so:
- visoka vročina in mrzlica,
- izrazita utrujenost in splošna oslabelost,
- bolečine v mišicah, sklepih in glavi,
- suh, dražeč kašelj,
- boleče žrelo in zamašen nos.
Za gripo je značilno, da bolnika hitro »položi«. Ljudje pogosto poročajo, da so bili še zjutraj povsem zdravi, čez nekaj ur pa jih je povsem izčrpala vročina in bolečine. To je ena ključnih razlik v primerjavi s prehladom, ki se razvija počasneje in praviloma poteka blažje.
Kako se gripa širi?
Virus gripe se prenaša predvsem kapljično, s kašljanjem, kihanjem ali govorjenjem. Okužba se lahko prenese tudi prek rok in onesnaženih površin, ko se dotaknemo obraza, nosu ali ust.
Po navedbah NIJZ je oseba kužna že dan pred pojavom simptomov in še nekaj dni po tem, ko zboli, kar pomeni, da se gripa pogosto širi še preden se ljudje sploh zavedajo, da so bolni.
Kdo je najbolj ogrožen?
Večina sicer zdravih ljudi gripo preboli brez hujših posledic, vendar obstajajo skupine, pri katerih je tveganje za zaplete bistveno večje. Mednje sodijo:
- starejši od 65 let,
- majhni otroci,
- nosečnice,
- kronični bolniki (npr. s srčnimi, pljučnimi ali presnovnimi boleznimi),
- osebe z oslabljenim imunskim sistemom.
Pri teh skupinah lahko gripa vodi v pljučnico, poslabšanje osnovne bolezni ali potrebo po hospitalizaciji. V najtežjih primerih je lahko celo smrtna.
Zdravljenje: počitek je ključnega pomena
Specifičnega zdravila, ki bi gripo pozdravilo, ni. Zdravljenje je večinoma simptomatsko: počitek, zadosten vnos tekočin ter zdravila za znižanje vročine in lajšanje bolečin. Pomembno je, da bolniki ostanejo doma in si vzamejo čas za okrevanje.
Antivirusna zdravila sicer so na voljo, vendar jih zdravniki predpisujejo predvsem osebam z večjim tveganjem za zaplete ali ob težjem poteku bolezni. Njihova učinkovitost je največja, če se zdravljenje začne zelo zgodaj.
Cepljenje ostaja najučinkovitejša zaščita
Strokovnjaki že vrsto let poudarjajo, da je cepljenje najučinkovitejši ukrep za preprečevanje gripe in njenih zapletov. Čeprav cepivo ne prepreči vseh okužb, dokazano zmanjša tveganje za težji potek bolezni, hospitalizacijo in smrt.
NIJZ ob tem opozarja, da se sestava cepiva vsako leto prilagaja trenutno krožečim sevom virusa, zato je cepljenje priporočljivo vsako sezono znova, še posebej za ranljive skupine in zdravstvene delavce.
Poleg cepljenja so pomembni tudi osnovni preventivni ukrepi: redno umivanje rok, zračenje prostorov, higiena kašlja in kihanja ter odgovorno ravnanje ob pojavu simptomov.
Več kot osebna težava
Gripa ni zgolj osebna zdravstvena nevšečnost. V obdobjih močnih sezonskih izbruhov se poveča odsotnost z dela in pouka, zdravstvene ustanove pa se soočajo z večjim številom obiskov in hospitalizacij. Prav zato ima preprečevanje gripe tudi širši družbeni pomen.
E-novice · Zdravje
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
