Zakaj na Hrvaškem škropijo proti komarjem, pri nas pa ne?
Na Hrvaškem komarje ponekod zatirajo tudi s škropljenjem, v Sloveniji pa množične dezinsekcije odraslih komarjev na prostem ne izvajamo. Razlog je tudi v registraciji sredstev.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na hrvaški obali so poletna obvestila o zatiranju komarjev nekaj običajnega. Prebivalcem in turistom svetujejo, naj zaprejo okna, čebelarje opozarjajo, naj zaščitijo čebele, nato pa v zgodnjih jutranjih urah na teren odidejo vozila z napravami za škropljenje. V Sloveniji takšnih prizorov skoraj ne poznamo. Zakaj?
Prvi večer na morju, odprta terasa in značilno brenčanje okoli ušes. Komarji so za večino ljudi predvsem nadležni spremljevalci poletja, zaradi katerih posegamo po repelentih, električnih uparjalnikih in mrežah za okna. Na Hrvaškem pa se proti njim že vrsto let borijo tudi organizirano. Mesta in občine izvajajo larvicidno zatiranje, pri katerem uničujejo ličinke komarjev v stoječih vodah. Kadar spremljanje pokaže povečano število odraslih komarjev, lahko sledijo še adulticidni ukrepi oziroma zatiranje odraslih letečih komarjev.
Takrat na teren odidejo vozila z napravami za razprševanje insekticida. Tretiranja praviloma izvajajo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, prebivalce pa predhodno opozorijo. Posebna opozorila so namenjena čebelarjem, saj lahko sredstva za zatiranje komarjev prizadenejo tudi druge žuželke.
Na Hrvaškem ne škropijo le zaradi turistov
Tudi letošnji program mesta Zagreb daje prednost zatiranju komarjev v razvojnih oblikah. Ličinke zatirajo v stoječih vodah, medtem ko odrasle komarje uničujejo le na omejenih območjih, kjer monitoring pokaže njihovo povečano številčnost. Podobne akcije potekajo tudi v drugih delih države, med drugim v turističnih krajih ob Jadranu. Čeprav je manj komarjev dobrodošlo tudi za turiste, razlog za organizirano zatiranje ni le udobnejši večer na terasi.
Komarji so lahko prenašalci nalezljivih bolezni. Hrvaška je leta 2010 na Pelješcu že potrdila lokalni prenos denge, bolezni, ki jo prenaša tudi tigrasti komar. Leta 2024 so hrvaški epidemiologi in strokovnjaki za komarje znova preiskovali možnost lokalnega prenosa denge po okužbi nemškega turista, ki naj bi se z virusom najverjetneje okužil na Dugem otoku. Zato je zatiranje komarjev tudi del javnozdravstvenih ukrepov.
V Sloveniji za škropljenje na prostem ni registriranega insekticida
V Sloveniji množičnega zatiranja odraslih komarjev na prostem ne izvajamo. Nacionalni inštitut za javno zdravje je avgusta lani pojasnil, da pri nas trenutno ni registriranega insekticida, ki bi se lahko uporabljal za izvajanje dezinsekcije na prostem.
Izvajalci dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije bodo lahko organizirano zatirali komarje na prostem, ko bodo za takšno uporabo registrirana ustrezna sredstva. Če bi v Sloveniji prišlo do izbruha bolezni, ki jo prenašajo komarji, bi se obseg dezinsekcije določil na državni ravni.
Slovenski sistem zato trenutno temelji predvsem na spremljanju populacij komarjev, nadzoru nalezljivih bolezni in preprečevanju njihovega razmnoževanja. V okviru projekta nadzora prenašalcev vektorsko prenesenih patogenov, ki poteka med letoma 2023 in 2026, strokovnjaki spremljajo invazivne in nove vrste komarjev ter klope. Monitoring komarjev je predviden na 149 mestih po
Sloveniji med aprilom in oktobrom. Posebno pozornost namenjajo tigrastemu komarju, ki se je v zadnjih letih razširil po velikem delu države.
Za razmnoževanje mu zadostuje voda v zamašku
Tigrastega komarja prepoznamo po značilnih belih progah na črnem telesu. Za razliko od številnih domačih vrst je aktiven predvsem podnevi in velja za agresivnega komarja, ki lahko človeka piči večkrat. Za razvoj ne potrebuje močvirja ali velike mlake. Jajčeca odlaga ob robove majhnih posod z vodo, za razmnoževanje pa mu zadostujejo podstavek za cvetlični lonec, vedro, zalivalka, otroška igrača ali odvržena embalaža, v kateri se je nabrala deževnica.
Prav zato občine Koper, Izola, Piran in Ankaran tudi letos nadaljujejo skupno akcijo zatiranja tigrastega komarja. Na javnih površinah uporabljajo Aquatain, sredstvo, ki na površini stoječe vode ustvari tanek film in fizično ovira razvoj komarjev. Občanom brezplačno delijo tudi manjše plastenke sredstva za uporabo na zasebnih površinah. Velik del legel tigrastega komarja je namreč prav na vrtovih, balkonih in dvoriščih. Zatiranje na javnih površinah ima omejen učinek, če v okolici hiš več tednov stojijo vedra, nepokriti zbiralniki deževnice in podstavki z vodo.
Pet okužb z virusom Zahodnega Nila je bilo najverjetneje domačih
Komarji v Sloveniji niso več le poletna nadloga. Po podatkih NIJZ je bilo leta 2024 pri nas prijavljenih šest okužb z virusom Zahodnega Nila. Le en primer je bil povezan s potovanjem v tujino. Preostalih pet bolnikov ni navedlo potovanja, kar kaže na okužbo v Sloveniji.
Virus Zahodnega Nila prenašajo predvsem komarji rodu Culex, ki so razširjeni tudi pri nas. Večina okuženih nima nobenih težav. Pri delu ljudi se pojavijo vročina, glavobol, utrujenost ter bolečine v mišicah in sklepih. V redkih primerih virus prizadene osrednje živčevje in povzroči meningitis ali encefalitis. Težji potek bolezni je pogostejši pri starejših in kroničnih bolnikih.
V Sloveniji so leta 2024 potrdili tudi 19 primerov denge, vendar so se vsi bolniki okužili v tujini. Lokalnega prenosa denge pri nas doslej niso potrdili.
Bolezni iz tropov so že v Evropi
Širjenje tigrastega komarja spreminja evropski zemljevid bolezni, ki jih prenašajo komarji. Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni je bil tigrasti komar še pred desetletjem ustaljen v 114 evropskih regijah. Leta 2025 je bil prisoten že v 369.
Tigrasti komar lahko prenaša viruse denge, zike in čikungunje, virusne bolezni, za katero so značilni visoka vročina in hude bolečine v sklepih. Leta 2025 je bilo v Franciji potrjenih 788, v Italiji pa 384 lokalno pridobljenih primerov čikungunje. Bolniki se niso okužili na potovanjih v tropske države, temveč doma, po piku okuženega komarja.
Višje temperature, širjenje invazivnih vrst komarjev in veliko število mednarodnih potovanj ustvarjajo razmere, v katerih lahko okuženi potnik virus prinese v Evropo. Če ga nato piči tigrasti komar, lahko ta virus ob naslednjem piku prenese na drugega človeka.
Repelenti so učinkoviti, če vsebujejo preverjene snovi
Najbolj dostopna osebna zaščita pred komarji ostajajo repelenti. Ti komarjev ne ubijejo, temveč jih odganjajo in zmanjšujejo možnost pika.
Urad Republike Slovenije za kemikalije svetuje uporabo registriranih biocidnih proizvodov. Pri teh izdelkih sta pred dajanjem na trg ocenjeni njihova učinkovitost in varnost uporabe. Med najbolj preverjenimi aktivnimi snovmi so DEET, ikaridin oziroma pikaridin, IR3535 in PMD. DEET že desetletja velja za eno najučinkovitejših učinkovin proti komarjem. Višja koncentracija DEET ne pomeni nujno močnejšega učinka, temveč predvsem daljše trajanje zaščite. Kako dolgo bo repelent deloval, je odvisno tudi od formulacije izdelka, temperature, potenja in telesne aktivnosti.
Registrirani repelenti ob pravilni uporabi veljajo za varne. Upoštevati je treba navodila proizvajalca, predvsem starostne omejitve in navodila za uporabo pri otrocih. Sredstva ne nanašamo na poškodovano kožo, razpršil ne pršimo neposredno v obraz, po vrnitvi v zaprt prostor pa lahko izpostavljeno kožo umijemo.
Naravna sredstva, kot so citronela in različna eterična olja, lahko komarje odganjajo, vendar njihova zaščita praviloma traja krajši čas. Na območjih, kjer obstaja tveganje za bolezni, ki jih prenašajo komarji, zdravstvene ustanove priporočajo repelente s preverjenimi aktivnimi snovmi.
Se lahko komar navadi na repelent?
Maja letos je pozornost pritegnila raziskava, objavljena v znanstveni reviji Journal of Experimental Biology. Raziskovalci so ugotovili, da se lahko komarji vrste Aedes aegypti v laboratorijskih razmerah naučijo povezovati vonj repelenta DEET z dostopom do krvi. Komarje so med hranjenjem večkrat izpostavili DEET. Pozneje se je skoraj 60 odstotkov tako izpostavljenih komarjev na njegov vonj odzvalo, kot da pričakujejo hrano.
Rezultati ne pomenijo, da DEET ne deluje ali da bi ga morali prenehati uporabljati. Raziskava je potekala v nadzorovanih laboratorijskih razmerah, DEET pa ostaja ena najbolj preverjenih učinkovin za zaščito pred komarji. Ugotovitve predvsem potrjujejo pomen pravilne uporabe. Ko zaščitni učinek repelenta popusti, je treba sredstvo ponovno nanesti v skladu z navodili proizvajalca.
Bo praznjenje veder čez deset let še dovolj?
Slovenski boj proti komarjem je za zdaj precej manj opazen kot hrvaški. Ni vozil, ki bi v zgodnjih jutranjih urah po ulicah razprševala insekticid, in ni obsežnih akcij zatiranja odraslih komarjev. Namesto tega temelji na spremljanju njihove razširjenosti, nadzoru nalezljivih bolezni, zatiranju ličink na nekaterih območjih ter odstranjevanju stoječe vode.
Za zdaj ostaja eden najpomembnejših ukrepov zelo preprost: vsaj enkrat na teden izprazniti podstavke za rože, vedra, zalivalke in druge posode z vodo ter pokriti zbiralnike deževnice.
Toda tigrasti komar se po Evropi širi, države, ki še pred leti skoraj niso poznale lokalnega prenosa tropskih virusov, pa beležijo na stotine okužb. Komarji zato niso več samo vprašanje srbečih pikov in pokvarjenega večera na terasi. Vprašanje je, ali bo slovenski način boja proti njim ob spreminjajočem se podnebju in širjenju bolezni zadostoval tudi v prihodnjih letih.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
