Visoka smrtnost novega virusa, za katerega zdravilo še ne obstaja
V Indiji je bil potrjen nov sev virusa nipa, z do 75-odstotno smrtnostjo, zdravila zanj pa še ni. V strogi izolaciji je že 100 ljudi.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Virus Nipah (NiV) so prvič prepoznali leta 1998, od takrat se pojavlja v valovih, večinoma v južni in jugovzhodni Aziji. Njegova posebnost je, da se ne širi stalno, temveč izbruhne občasno, pogosto v povezavi s stikom med ljudmi, živalmi in okoljem. Prav ta nepredvidljivost je razlog, da ostaja na seznamu bolezni, ki jih uvrščamo med najresnejše grožnje javnemu zdravju.
Glavni prenašalci bolezni
Naravni gostitelji virusa so netopirji, ki sami ne zbolijo, virus pa lahko prenesejo na sadje ali pijačo. Ljudje se najpogosteje okužijo, ko zaužijejo onesnaženo hrano, na primer surovi sok datljevih palm ali sadje, na katerem so sledi netopirjevih izločkov.
Ko virus enkrat vstopi v človeško telo, postane še bolj nevaren zaradi možnosti prenosa z osebe na osebo. Do tega pride predvsem ob tesnem stiku z okuženimi, zlasti prek telesnih tekočin.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da se takšni prenosi najpogosteje zgodijo v zdravstvenih ustanovah, kjer so zdravstveni delavci izpostavljeni bolnikom v težkem stanju.
V izolaciji približno 100 ljudi
Po poročanju tujih medijev so med obolelimi zdravnik, dve medicinski sestri in zdravstveni tehnik, ki so se z virusom okužili med oskrbo pacienta v zasebni bolnišnici. Zaradi visoke nalezljivosti ob tesnem stiku so oblasti v domačo izolacijo odredile približno 100 ljudi, okužene bolnike pa premestile v specializirano bolnišnico Beleghata v vzhodni Kalkuti. Ena izmed medicinskih sester je po navedbah lokalnega zdravstvenega ministrstva v kritičnem stanju na oddelku za intenzivno nego.
Potek virusa smrtnost in posledice
Bolezen se pogosto začne zelo nedolžno, z vročino, glavobolom in bolečinami v mišicah. Prav zaradi teh splošnih znakov jo ljudje zlahka zamenjajo za gripo ali drugo običajno okužbo. A stanje se lahko v zelo kratkem času dramatično poslabša. V 24 do 48 urah lahko bolezen napreduje v akutni encefalitis, torej vnetje možganskega tkiva.
Takrat se pojavijo: zmedenost, močna zaspanost, epileptični napadi, izguba zavesti in koma. Po podatkih WHO se smrtnost pri različnih izbruhih giblje med 40 in 75 odstotki, kar virus Nipa uvršča med najbolj smrtonosne znane viruse. Tudi pri tistih, ki okužbo preživijo, bolezen pogosto pusti trajne posledice.
Strokovne revije navajajo, da ima približno petina preživelih dolgotrajne nevrološke težave, kot so epileptični napadi, spremembe osebnosti ali kognitivne motnje. Razlog je trajna poškodba živčnega sistema, ki jo povzroči virus.
Zdravilo ne obstaja
Za virus Nipa trenutno ne obstaja specifično zdravilo. Zdravljenje temelji na podpori bolniku, lajšanju simptomov in ohranjanju vitalnih funkcij. Prav zato je preprečevanje okužb ključnega pomena. WHO poudarja pomen zgodnjega prepoznavanja simptomov in hitre izolacije obolelih, da se prepreči širjenje bolezni.
Izbruh v Indiji je sprožil tudi odzive drugod po regiji
Tajske zdravstvene oblasti so potrdile, da v državi trenutno ni primerov virusa Nipa, a so hkrati sporočile, da so njihovi laboratoriji pripravljeni na hitro RT-PCR testiranje v primeru suma okužbe. To pomeni, da bi morebitne primere lahko potrdili v nekaj urah. Poleg Tajske so previdnostne ukrepe okrepile tudi druge države.
Tajvanski center za nadzor bolezni je napovedal, da bo virus Nipa uvrščen med obvezno prijavljive bolezni, kar pomeni takojšnje ukrepanje ob vsakem sumu okužbe. V Bangladešu in Indiji trenutno potekajo klinična testiranja cepiva ChAdOx1 NipahB, ki so ga razvili na Univerzi v Oxfordu. Raziskovalci poudarjajo, da gre za pomemben korak k prvi dolgoročni zaščiti pred virusom, za katerega do zdaj ni bilo učinkovitega cepiva.
Strokovnjaki poudarjajo, da za širšo javnost zunaj prizadetih območij ni razloga za paniko, hkrati pa opozarjajo, da je prav zgodnje obveščanje in razumevanje bolezni tisto, kar lahko prepreči najhujše scenarije.
