Dr. Košnik pred sezono pikov: Kako prepoznati nevarno alergijsko reakcijo
Pri večini ljudi pik žuželke izgine v nekaj dneh, pri drugih pa lahko ogrozi življenje. Vodilni slovenski alergolog dr. Mitja Košnik pojasnjuje ključne znake.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Kako vemo, ali smo alergiki? Kdaj je smiselno alergološko testiranje? In kaj naj naredimo, če nas piči žuželka, na katero nismo bili pripravljeni?
Na vprašanja je za naše bralce odgovoril dr. Mitja Košnik, specialist interne medicine, pnevmologije, alergologije in klinične imunologije z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Kako nastane alergija?
Za alergijo je odgovoren naš imunski sistem. Ta proti beljakovinam v strupu pikajočih žuželk (ose, čebele) ali slini grizočih žuželk (vse ostale) ustvari alergijska protitelesa ali alergijske limfocite. Ko oseba ponovno pride v stik s to snovjo, ti sprožijo vnetno reakcijo.
»To, da smo alergični, izvemo takrat, ko po piku oziroma ugrizu žuželke nastane reakcija,« pojasnjuje dr. Košnik. Alergija se ne pojavi pri prvem stiku. Najprej telo alergen »spozna« in si o njem ustvari zapis, začne proizvajati protitelesa, ki ga bodo v prihodnje prepoznala. Šele ob ponovnem stiku se sproži reakcija. Zato lahko oseba, ki je leta prenašala pike brez težav, nenadoma razvije resno reakcijo.
Katere žuželke so najnevarnejše?
Po besedah dr. Košnika so resne alergijske reakcije pri nas posledica pikov os, sršenov in čebel. Strup teh žuželk sam po sebi ni nevaren. Nevarno postane šele, ko imunski sistem proti beljakovinam v strupu izdela alergijska protitelesa.
Drugi grizoči insekti (komarji, mušice, obadi) povzročajo lokalne reakcije, redko pa hude alergije.
Kdaj je smiselno testiranje?
»Teste znamo narediti samo proti strupom os, sršenov, čebel in čmrljev. Za te alergene je smiselno testirati takrat, ko se pojavijo težje reakcije, na primer kožne spremembe po celem telesu, težko dihanje ali celo padec krvnega tlaka,« pojasnjuje.
V takih primerih testi pomagajo natančno določiti, katerim žuželkam se mora bolnik izogibati in ali je smiselno začeti zdravljenje z imunoterapijo.
»Kadar po piku nastane samo lokalna reakcija, predvsem pa po ugrizih raznih mušic, pa testiranje ne bo prineslo dodatne koristi. Poleg tega niti nimamo testov za potrjevanje alergije za ugrize mušic, obadov, komarjev in podobno,« dodaja dr. Košnik.
Pozitiven test še ni alergija
Košnik posebej poudarja: »Približno 30 odstotkov zdravih ljudi ima v krvi zaznavna alergijska protitelesa proti osjemu ali čebeljemu strupu, vendar z alergijo reagira zgolj 10 odstotkov oseb s pozitivnimi testi.«
Pozitiven test zato ne pomeni nujno, da bo oseba res razvila alergijsko reakcijo. Prav zato preventivno testiranje ljudi, ki nikoli niso imeli reakcije po piku, ni priporočljivo.
Velja pa tudi obratno: »Tudi negativen rezultat testa ni zagotovilo, da alergijske reakcije ne bo, ker alergijska protitelesa lahko nastanejo kasneje, na primer ob naslednjem piku, in oseba potem postane alergična,« opozarja Košnik.
Imunoterapija - učinkovita, a naporna
Za bolnike, ki so že doživeli resnejšo reakcijo na pik žuželke, obstaja specifična imunoterapija, zdravljenje, ki postopoma navadi imunski sistem na strup in s tem prepreči hude reakcije ob naslednjih pikih.
»Imunoterapija je zelo učinkovita metoda za preprečevanje težjih sistemskih reakcij po pikih os, sršenov in čebel. Učinkovitost je vsaj 90 odstotkov,« pojasnjuje dr. Košnik.
Komu je namenjena? »Svetujemo jo vsem bolnikom, ki so po piku teh žuželk imeli težjo reakcijo z dušenjem ali padcem krvnega tlaka. Včasih je smiselna tudi pri bolnikih z blažjimi težavami, če je na primer izpostavljenost pikom velika in so reakcije pogoste.«
A postopek je dolg in zahteven. »Imunoterapija je za bolnika naporna. Cepljenja je treba izvajati vsak mesec 5 let, sicer zaščita lahko popusti.« V praksi pri odraslih bolnikih imunoterapijo uvajajo na Kliniki Golnik in v Bolnišnici Topolšica. Ko je terapija enkrat uvedena, lahko bolniki vzdrževalne odmerke prejemajo tudi v nekaterih lokalnih bolnišnicah.
Kako se zaščititi pri aktivnostih v naravi?
»Zaščita pred piki je zgolj pozornost, da se ne izpostavljamo aktivnostim, pri katerih je večja verjetnost pikov. Predvsem pri osah je to kar težko.«
Pri grizočih žuželkah (komarji, mušice, obadi) pomagajo repelenti. A dr. Košnik ob tem opozarja: »Repelenti ne ščitijo pred piki os in čebel.«
Bolniki s prepoznano alergijo, ki se ne zdravijo z imunoterapijo, naj imajo pri sebi zdravila za samopomoč:
- za blažje reakcije: tablete antihistaminikov,
- za velike lokalne reakcije: tablete glukokortikoidov,
- za težje reakcije: injekcija adrenalina (samoinjektor, v Sloveniji pod imenom Epipen).
Glukokortikoidno mazilo, ki blaži lokalne reakcije, na recept predpiše zdravnik.
Ključ je v prepoznavanju resnejših reakcij: kožnih sprememb po celem telesu, težkega dihanja, padca krvnega tlaka in prav tako, pravočasnem ukrepanju. Če ste kdaj doživeli takšno reakcijo, se posvetujte z alergologom.
