Shutterstock

Vreme v veliki meri vpliva na naše fizično in psihično stanje. Strokovnjaki z nemške klinike dr. Thomasa Weissa so ugotovili, da kar petdeset odstotkov ljudi priča o tem, da so vremensko občutljivi, dvajset odstotkov pa jih pravi, da je njihovo počutje povsem odvisno od vremena. Spremembe zračnega tlaka in temperature lahko med drugim sprožijo splošno utrujenost ter lokalizirane bolečine, povezane s predhodnimi obolenji, kot je revma. Znane so tudi tako imenovane fantomske bolečine, ki jih posamezniki občutijo po amputaciji dela telesa.

Cvetni prah in onesnaženost

V vsakem letnem času je obdobje določenih vremenskih sprememb, ki na ljudi vplivajo obremenilno. To se lahko še stopnjuje z drugimi dejavniki, kot je cvetni prah, posebej cvetni prah trav na prehodu med pomladjo in poletjem, ter pelina in ambrozije ob koncu poletja. Obremenjenost zraka s cvetnim prahom v Sloveniji spremlja Nacionalni Laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Podatke najdete na njihovi spletni strani in na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) v rubriki Bioprognoza.

Podoba biovremena je prav tako odvisna od stopnje onesnaženosti. Ta ni povišana le v kurilni sezoni pozimi. Po besedah meteorologinje Tanje Cegnar z ARSO je lahko stopnja onesnaženosti visoka tudi poleti ob visokih temperaturah zraka, močnih sončnih žarkih in šibkih vetrovih, ko se občasno pojavljajo povišane koncentracije ozona, ki draži sluznice dihal in oči.

Mateja J. Potočnik

Pomen toplotnega občutja

Podnebje in vreme sta naša stalna spremljevalca in pogosto se njune­ga vpliva niti ne zavedamo, kar pa seveda ne pomeni, da se naše telo ne odziva in prilagaja njunemu vplivu, pojasni Cegnarjeva: »Na vpliv dogajanja v ozračju na naše telo postanemo pozorni navadno šele takrat, ko se obremenitev ob prilagajanju poveča tako, da postane neprijetna ali izjemoma celo ogroža naše zdravje. Zdrav človek se dobro prilagaja tudi takrat, ko se vremenske razmere hitro  spreminjajo. Sposobnost prilagajanja je v splošnem zmanjšana pri otrocih, bolnikih in starejših osebah.« 

Shutterstock

Posebej poudarja pomen toplotnega občutja, pri katerem so pomembni temperatura zraka, vlažnost zraka, hitrost gibanja zraka glede na človeka in toplotno sevanje: »Uravnavanje telesne topote za vzpostavitev in ohranitev dobrega počutja in ugodja ureja poleg fizioloških mehanizmov tudi naše obnašanje. Tako denimo fizična dejavnost poveča količino proizvedene toplote. Ustrezna prehrana in zadostna količina zaužite tekočine, potrebne za nadomeščanje s potenjem in dihanjem izgubljene vode, sta pomembna. Na zaznavanje toplotnega okolja vplivajo tudi razpoloženje, močna čustva in naša prilago­jenost danim klimatskim razmeram.« 

Za dobro počutje

Učinkovita pomoč, če ste občutljivi na vreme

Vremenska občutljivost ali odvisnost

Zrak lahko vsebuje več vodne pare pri visokih temperaturah, manj pa pri nizkih. »Količina vodne pare v zraku vpliva na naše zaznavanje toplotnega okolja.  V suhem zraku ljudje visoke temperature dobro prenašamo in se lahko celo prilagodimo klimatskim razmeram, v katerih so temperature zraka nekaj stopinj višje od naše telesne temperature. V vlažnem zraku pa imamo težave zaradi oteženega oddajanja toplote že pri temperaturah, ki so precej nižje od naše telesne temperature,« razloži Cegnarjeva ter opredeli razliko med vremensko občutljivostjo in vremensko odvisnostjo:

»Vremenska občutljivost se lahko izraža s potrtostjo, nejevoljo, razdražljivostjo, zmanjšano sposobnostjo koncentracije, glavobolom, motnjami v spanju, utru­jenostjo brez pravega vzroka, spremenjeno občutljivostjo na alkohol in druga zdravila, bolečinami na mestih že zaceljenih poškodb. To so le nekateri simptomi, ki se vselej izražajo močno individualno. Lahko zaznavamo le nekatere ali samo enega med njimi.«

Shutterstock

Tudi jakost zaznavanja se od posameznika do posameznika spreminja, opozarja Cegnarjeva: »Ko se vremensko stanje, ki ga spremljajo navedene težave spremeni, težave same od sebe minejo. Nekatere bolezni pa so take, da se počutje in potek bolezni pogosto odziva na vremenske vplive. Pri ljudeh, ki že imajo neko kronično bolezen ali predispozicijo zanjo in se njihovo zdravstveno stanje odziva na vremenska dogajanja, govorimo o vremenski odvisnosti. Vremenske razmere so le dodatni dejavnik, ki lahko nastop bolezni ali njeno poslabšanje le pospeši.«

Kaj lahko naredimo sami

Med vremensko občutljive sicer štejemo tudi ljudi, ki se na podoben način odzovejo še preden ustrezni vremenski proces zajame kraje, kjer ti ljudje živijo. To so ljudje, ki trdijo, da čutijo, da se bo vreme spremenilo.

Vsi, ki so občutljivi na vreme, lahko sami poskrbijo za boljše počutje tako, da  prisluhnejo potrebam svojega telesa. Naj pijejo zadosti vode, uživajo kakovostno hrano, poskrbijo za reden spanec, se izogibajo ekstremnim temperaturam in stresu ter prenapornim dejavnostim oziroma naj vremenskim spremembam prilagodijo tudi svoj urnik.