Ko se vrtnarska sezona približuje h koncu, verjetno že razmišljate, kaj novega bi lahko posadili v naslednjem letu. Bi vam bilo všeč, če bi to bila katera od rastlin, s katero lahko preverjeno pozitivno vplivamo na naše zdravje? Za navdih predstavljamo nekaj izbranih rastlin tradicionalne kitajske medicine, ki bi povsem uspešno uspevale tudi na naših vrtovih.

Oblakom na nebu se čedalje pogosteje »meša« in vsi le z začudenjem opazujemo, kakšne enormne količine vode lahko v zelo kratkem času iztisnejo iz sebe. Če to traja dlje časa, lahko na vrtu nastane velikanska škoda. Da bi preprečili zastajanje meteorne vode, strokovnjaki predlagajo, da začnemo vrtove urejati malce drugače.

Ko je vroče, nam najbolj prijajo hladne in osvežilne pijače, takoj ko temperature padejo, pa si naše telo zaželi toplejših pijač. Naše telo enostavno ve, kaj potrebuje, in prav je, da ga poslušamo. V tem času na travnikih in naših gredicah še vedno raste veliko zdravilnih zelišč, ki jih lahko naberemo in posušimo zato, da bomo takrat, ko bodo mrzli dnevi spet tukaj, uživali v toplih zdravilnih napitkih. Če vam je trenutno še prevroče, pa lahko iz njih pripravite tudi zdravilen ledeni čaj.

Zadnje čase nas vedno pogosteje pestijo različne vremenske ujme in naši vrtovi so vedno bolj ogroženi. S tem se bo treba sprijazniti, ukreniti, kar je pač v domačih razmerah možno, včasih stisniti zobe ob pogledu na razdejanje, a vrtovom in lepim rastlinam se seveda nikakor ne bomo odpovedali. Bomo pa marsikaj naredili bolj premišljeno.

Večina vrtičkarjev čebulo sadi spomladi iz čebulčka. A to še zdaleč ni edini način! Konec avgusta in v začetku septembra je pravi čas, da čebulo posejemo iz semena. Na ta način bomo imeli manj težav pri pridelavi, čebula pa bo pogosto celo bolj zdrava.

Ali proti koncu poletja ugotavljate, da nekaj v vašem vrtu še manjka? Predstavljamo 12 šarmantnih idej, ki jih lahko uresničite skoraj čez noč in tako dosežete, da boste v drugi polovici vrtnarske sezone na svoj vrt ponosni še nekoliko bolj kot prej.

Če hočemo že drugo leto zobati pridelek, je konec avgusta in na začetku septembra pravi čas, da posadimo sadike jagod. Preverite, kakšna so pri tem pravila.

Že, ko sem se po priporočilu dobrega poznavalca lepih vrtov povabila v Šentvid pri Stični h gospodu Tomažu Veselu, smo slutila, da me čaka nekaj posebnega, takoj, ko sem tudi prestopila prag vrta, pa sem spoznala, da bo ta obisk veliko več od česarkoli pričakovanega. Pred mano je bila prava zbirateljska umetnina ...

Ko govorimo o različnih vrstah bazilike, večina ljudi pozna zgolj sladke sorte, ki se uporabljajo v italijanski kuhinji, veliko sort se uporablja tudi v azijski kuhinji. A pestrost sort bazilike je res neverjetno široka. Naj z vami delimo nekaj sort, ki naredijo še posebno močen vtis.

Zgodba navadnega tulipanovca, ki velja za največjega listavca severne Amerike, se začne daleč v preteklosti – fosilni ostanki pričajo, da je pestrost rodu Liriodendron obstajala že v obdobju krede. Strokovno ime za tulipanovec je Liriodendron tulipifera, pri čemer je rodovno ime sestavljeno iz grških besed za lilijo 'lirion' in drevo 'dendron'. Ker cvet veliko bolj spominja na tulipan kot na lilijo, je ta podobnost poudarjena v imenu vrste.

Po vročih poletnih dnevih in zasluženem dopustu se pogosto zgodi, da nam naša, sicer lepo urejena pričeska, povsem »pobegne«. A to ne velja le za pričesko na naših glavah … Tudi naša trata postane v tem času velikokrat brez prave »frizure« oziroma neurejenega izgleda. Marsikoga to spravi v slabo voljo in mu še oteži vrnitev domov po dopustu, a z nekaj manjšimi popravki lahko trata hitro spet postane čudovita žametna preproga. Preverite kako.

Krajinski arhitekti so tisti, ki doprinašajo k lepoti slovenskih vrtov, zato so pogovori z njimi vedno zanimivi. Klepet z Majo Lesjak pa je razkril tudi marsikaj, česar pri večini drugih slovenskih krajinarjev ne bi slišali. Mežičanka je več let delala na avstrijskem Koroškem, kjer je pri urejanju vrtov marsikaj drugače kot pri nas. Ker ima tudi večletne izkušnje z oblikovanjem krajine na naši strani, so nas zanimale primerjave med izkušnjami tu in tam.

Divji šparglji so v kulinariki priznani kot cenjena delikatesa, saj je njihov okus od klasičnega šparglja bolj intenziven, aromatičen in rahlo grenak. Povpraševanje po njem je bistveno večje od ponudbe in imeti moramo veliko sreče, da nam pride pod roke. A dobra novica je, da lahko zadnja leta divji špargelj pridelujemo tudi na domačem vrtu. Pogovarjali smo se z Mojco Rehar Klančnik, ki je pionirka v razvoju sadik divjih špargljev za domače vrtove.

Ali letos na vrtninah in tudi drugje opažate še posebno veliko število hroščkom podobnih stenic, ki jim rečemo stenice? Krivec za to je izredno topel julij, ki je ponudil idealne pogoje za njihovo razmnoževanje. Ni pa nadležen le njihov smrad, pač pa tudi konkretno na vrtninah, še posebno paradižniku in fižolu, povzročajo veliko škode. Kaj pa lahko naredimo?