S siljenjem ne mislilo na nasilno dejanje nad ubogimi rastlinami, ampak gre za vrtnarsko umetnost, s katero pridelamo svežo zelenjavo tudi sredi zime. In čeprav ime zveni nekoliko sumljivo, je siljenje pravzaprav zelo nežno spodbujanje rastlin, da poženejo mlade, mehke in okusne poganjke – kljub mrazu, kljub temi, kljub vremenu. Da bo tak čudež uspel, je zdaj zadnji trenutek za priprave …

Damjana Golavšek polje slovenske estrade obdeluje že vrsto desetletij. Tako strastno kot poje, pa skrbi tudi za svoj čudovit vrt v idilični Vipavski dolini, kjer sta si dom pred 20 leti zgradila z možem Čarlijem Novakom. Ker je tako poseben, si njun vrt včasih izposodijo celo za snemanje videospota, a se z njegovo posebnostjo Damjana skromno ne želi preveč izpostavljati. Tako smo bili še toliko bolj še bolj hvaležni, da nas je spustila v svoj dom in z nami delila košček svoje zelene strasti.

Marsikdo se navdušuje nad sušenjem cvetja in pogosto se ob tem sprašuje, kako iz njega narediti lep šopek. Možnih rešitev je praktično neskončno, zares lepi pa so v tem času šopki, ki suho cvetje kombinirajo tudi s svežim cvetjem iz domačega vrta. Poglejmo si eno od takih rešitev, ki jo lahko po naših navodilih povsem enostavno uresničite tudi sami.

Okus vrtnic na vrtu je zares zanimivo doživetje. A naj vas presenetim: na piedestalu tega prispevka ne bo prava kraljica vrta vrtnica, pač pa rastline, katerih okus je zelo podoben njenemu. Ste vedeli, da je to sploh mogoče? O ja, in tudi v domačem vrtu jih lahko sadimo.

Od trajnic pričakujemo, da bodo trajale leta ali celo desetletja. Vsaj za tiste trpežne in dolgo žive in s premislekom ter po nekem planu zasajene so ta pričakovanja povsem realna. A vseeno je tudi takšne nasade trajnic včasih treba obnoviti, deloma ali v celoti. Preverite kdaj oziroma v katerem primeru se je treba lotiti obnove.

Zelenjavni vrt je v tem času poln pridelkov, vedno pa se ob tem postavlja vprašanje, kdaj je optimalen čas, da jih poberemo. Odgovor je seveda, ko so pridelki ravno prav zreli, to pomeni, da so rastline imele dovolj časa, da so v svoje plodove, liste ali korenine uskladiščile vse energije sonca in bogastva zemlje. Kako pa vemo, kdaj je to?

Pred nami je jesen, seveda pa to še ne pomeni, da smo setve in sajenje že končali. Ko so gredice polne pridelka, morda navdušenje nad novo "rundo" setev ni več tako močno kot spomladi, a se vseeno velja še malce potruditi. Naj vas spomnimo, kaj vse je še treba sejati do konca poletja, pri tem pa opozorimo tudi na nekatere najbolj tipične napake, ki pri jesenskih setvah nevede delamo.

Pozno poleti, ko je izbira za pašo vedno manjša, se čebele razveselijo drevesa z dišečimi socvetji. Ime mu je evodia, doma pa je z zmerno toplih območij Azije. V angleško govorečih deželah, kjer je predvsem cenjeno okrasno drevo, ga imenujejo 'bee-bee tree', drevo za čebele.

Marsikdo pri sajenju rastlin upošteva biodinamični Setveni koledar. Pa ste vedeli, da ga je priporočljivo upoštevati tudi ob pobiranju pridelka? Preverite kateri dnevi so najbolj ugodni za pobiranje različnih vrst pridelka.

Ko se poletje približuje h koncu, se počasi spreminja tudi videz naše terase … Bleščava rastlin počasi ugaša, vročinski udari pa so katero od njih tudi tragično pokončali. Je tako čas, da se počasi poslovimo od svoje dnevne sobe na prostem? Odgovor je odločen NE. Preberite, kako jo lahko na hitro osvežite, da boste v njej lahko uživali vse do takrat, ko vas bo z nje končno pregnalo mrzlo poznojesensko vreme.

Malce drugače pa je, ko pozornost namenimo našim cvetočim lepoticam. Če jih ne želimo gojiti za prodajo, se pobiranja njihovih semen lahko lotimo povsem sproščeno, v prvi vrsti za zabavo in morda malenkost tudi zato, da bomo naslednjo sezono lahko skrbeli tudi za njihove potomce.

Če ste bolj kreativne narave in radi slikate, ste zagotovo že kdaj pomislili, da bi iz rastlin na domačem vrtu "izdelali" tudi domačo barvo. To je vsekakor mogoče, najbolj pisano barvno paleto pa lahko zagotovimo, če barvilne rastline z vrta, ki smo jih vzgojili sami, kombiniramo z divjimi rastlinami, ki rastejo na obronkih domačih gredic, na bližnji jasi, v gozdu, za cesto, med asfaltom ali celo v mestnem parku.

V duhu trajnostnega vrtnarjenja pogosto poudarjamo tudi pomen recikliranja. Tako lahko recikliramo tudi ostanke mrtvega drevja, med njimi tudi korenine, debla in štore. Namesto da bi jih odpeljali na zbirališča zelenega odreza, lahko nekatere najlepše primerke koristno uporabimo v vrtu. V resnici jih recikliramo in jim s tem, ko jim dodelimo novo vlogo, ponudimo novo priložnost za življenje.

Kasneje v letu, ko narava zaspi in si oddahne od celoletnega dela, se nam še kako toži po cvetju, ki bi ga lahko uporabili za ustvarjanje. Razen seveda, če izkoristimo pravi čas in si cvetje z domačih vrtov za zimske dni pripravimo že sedaj. To je seveda povsem mogoče, le ob pravi tehnološki zrelosti moramo pravo cvetje pobrati in ga posušiti.