Na vprašanje, zakaj sta uredila vrt okoli svoje nove hiše blizu Logatca, sta Alenka in Samo odvrnila, da sta želela lepo kuliso, ob kateri bi lahko pila kavo in brala knjige … Danes, po dveh desetletjih, pa njun vrt zagotovo spada med najlepše, vsebinsko najbolj bogate okrasne vrtove pri nas.

Čeprav jo marsikdo še vedno pulí kot nezaželen plevel, je kopriva v resnici ena najbolj uporabnih rastlin, kar jih lahko imamo v bližini vrta. Njen zeleni list skriva pravo zakladnico hranilnih snovi, ki koristijo tako rastlinam kot zemlji. Uporaba koprive na vrtu je nepogrešljiva predvsem za vse, ki prisegajo na ekološke in naravne metode vrtnarjenja.

Tisti, ki redno uporabljate setveni koledar, veste, da setveni koledar Marie Thun vsebuje tudi črtane dneve, za katere velja, da čas za delo na vrtu ni najbolj primeren. Pa veste, zakaj je tako? In zakaj v nekaterih setvenih koledarjev črtanih dni sploh ni?

Živimo v času, ko je beseda reciklaža zelo pogosta. Tokrat bi vam pokažem, kako lahko v lepo poletno dekoracijo recikliramo zoglenelo deblo. Gremo kar korak za korakom?

Kdor se s trajnicami na vrtu ne želi čisto nič ukvarjati, jih ne sme niti posaditi, saj bi bile že vnaprej obsojene na propad. A spet ni res, kot marsikdo razglaša, da je z njimi veliko dela. Poglejmo si, kaj od nas potrebujejo v vročem poletju.

Ameriško borovnico verjetno pozna že skoraj vsak. Kaj pa njeno soimenjakinjo, sibirsko borovnico? Zagotovo je znana precej manj, a si vsekakor zasluži našo pozornost. Spoznajmo jo od a do ž.

Resarji so majhne žuželke z resastimi krili. Navadno ne merijo več kot 2 milimetra. Pogosto napadejo cvetove in liste okrasnih rastlin. Če je napad resarjev močan, je videz rastlin lahko povsem uničen. Resarje na vrtu moramo zatirati in to do okolja prijazno z insekticidi iz naravnih piretrinov.

Pred nami je dolgo in verjetno tudi vroče poletje. Marsikdo sploh ne pomisli na to, a tudi vrtnine v vročini trpijo podobno kakor mi. Le da se mi pred vročim soncem lahko umaknemo v senco, rastline pa se ne morejo. Kaj torej lahko naredimo? In to tako, da se bomo zraven čim manj potili oziroma si bomo delo čim bolj olajšali?

Mravlje so del narave in navadno skušamo v miru shajati z njimi. A če se preveč namnožijo, postanejo nadležne in začnejo na vrtu povzročati škodo. Tudi vam že kravžljajo živce? Preverite, kako jih lahko obvladate.

Vrtnarite s pomočjo setvenega koledarja? Pa veste, da je setveni koledar le eden od pristopov biodinamičnega načina vrtnarjenja?

Pogosto se ne zavedamo, da so pri nekaterih rastlinah kljub njihovim privlačnim cvetovom mnogo bolj dišeči zeleni deli rastlin, saj vsebujejo več eteričnih olj. V aromaterapiji so takšni vonji opredeljeni kot zeleni vonji, parfumarji pa so že v 19. stoletju za to kategorijo dišav našli zgovorno ime – fougère.

Zalivanje rastlin, ki jih gojimo v loncih, koritih ali večjih posodah na balkonih in terasah, zahteva posebno pozornost. Zaradi omejene količine zemlje, ki zadrži le malo vlage in hranil, so te rastline bolj občutljive na sušo kot tiste, posajene v vrtna tla. A koliko zalivanja je dovolj ali premalo?

Včasih se zgodi kaj, kar nas prisili, da plodove paradižnika poberemo, še preden res dozorijo. Poleti je to takrat, ko se v kakšni malce hujši nevihti rastlina polomi ali pa se zaradi bolezni posuši, jeseni pa takrat, ko že grozi slana, a plodovi še kar niso dozoreli. Pa ste vedeli, da lahko zrelost paradižnika spodbudimo tudi, ko je plod že odtrgan?

Zelišča so pravo darilo narave. Njihova aroma oplemeniti jedi in pijače, z njimi zdravimo telo in duha ter celo razvajamo svoje čute. Pa ste iz njih že naredili domačo zeliščno sol ali pesto? Ko boste prvič poskusili, ne boste nikoli več pomislili, da bi ta dva odlična kulinarična dodatka še kdaj kupili v trgovini.