Začel se je čas sladkanja z grozdjem – najboljše je z domače brajde
Proti koncu poletja vrtovi dišijo po zrelosti, pozni sončni žarki pa ogrejejo prav posebno vrsto sladkosti: zrele grozde na domači brajdi. Mnogi imamo spomin na senco trtovja pred staro hišo, na zlate jagode, ki so visele tik nad glavo, in na roke, lepljive od soka. Danes se brajde vračajo – ne le kot simbol tradicije, temveč tudi kot praktična, estetska in čutna vrednota domačega vrta.
Trta ni zahtevna rastlina, vendar za vzgojo v obliki brajde potrebujemo primerno konstrukcijo, ki zagotavlja stabilnost in dobro rast. Opora mora biti dovolj trdna, da prenese težo odrasle trte in polnih grozdov, hkrati pa omogočati dovolj sonca in zračnosti za zdrav pridelek. Za brajdo so primerne robustne konstrukcije iz lesa ali kovine. Leseni tramovi so estetski, a zahtevajo zaščito proti vlagi in škodljivcem, kovinske konstrukcije pa so vzdržljive in odporne. Pri latniku zadostuje močan lesen ali kovinski drog s privezovalnimi vrvicami ali žicami, po katerih trta raste.
MORDA VAS BO ZANIMALO TUDI:
Brajda lahko krasi pergolo nad teraso, ločuje vrtne kotičke ali preprosto nudi prijetno senco nad klopjo za posedanje. Pomembno je, da trta dobi dovolj sonca – vsaj šest ur dnevno – saj brez dovolj svetlobe grozdje ne doseže prave sladkosti, hkrati se poveča tveganje za bolezni. Zalivanje naj bo zmerno in redno, še posebej v sušnih obdobjih. Mlade rastline potrebujejo več pozornosti, saj še nimajo razvitih globokih korenin, medtem ko starejše trte dobro prenašajo sušo.
Spomladi je priporočljivo gnojenje, preden trta močneje zaživi. Uporabimo lahko kompost, dobro zrelo organsko gnojilo ali uravnotežena mineralna gnojila z višjo vsebnostjo kalija in fosforja, ki spodbujata cvetenje in razvoj plodov. Dušik v gnojilu naj bo zmeren, da ne spodbuja preveč bujne listne mase na račun pridelka.
Sorte in njihove značilnosti
Za domače vrtove in brajde so najbolj primerne odpornejše namizne sorte grozdja, ki ne potrebujejo velikega varstva pred boleznimi. Med priljubljenimi so:
- 'Kodrianka': rdeča sorta z velikimi, sladkimi jagodami in debelo kožico. Dozori že konec avgusta in je zelo odporna.
- 'Palatina': bela sorta z muškatnim pridihom, zgodnja in primerna za otroke zaradi pomanjkanja semen.
- 'Muscat Bleu': modra sorta z izrazito aromo, srednje odporna, primerna za bolj izkušene vrtičkarje.
- 'Arkadia': bela sorta z velikimi rumeno zlatimi jagodami, primerna tudi za hladnejše lege.
- 'Venus': temno modra sorta brez semen, z zgodnjim zorenjem in zelo sladkim okusom.
ShutterstockSorta 'Kodrianka' spada med zelo odporne sorte.
Če se odločimo za bolj občutljivo sorto ali če poletje postreže z obilico dežja, je za lep pridelek morda potrebno nekaj zaščitnih ukrepov, predvsem spomladi in v začetku poletja, ko so bolezni, kot sta peronospora in oidij, najbolj aktivne. V zračnih legah, kjer brajda ni pregosto obrasla in ima dovolj sonca, je tveganje za bolezni manjše, zato lahko z nekaj spretnosti dosežemo dober pridelek tudi na naraven način.
Oblikovanje: brajda ali latnik?
Oblika trte pomembno vpliva na nego in uporabo v vrtu. Klasični in še vedno zelo funkcionalni obliki sta brajda in latnik.
Brajda, katere ime izhaja iz nemške besede breit (široko), pomeni razvejan, senčen nadstrešek iz trte. To je tradicionalna pergolasta oblika, kjer trta tvori gosto krošnjo nad prostorom za posedanje ali prehod. Poganjki rastejo vodoravno po lesenih ali kovinskih tramovih, zato je potrebna stabilna konstrukcija. Brajda daje veliko sence in estetsko bogat prostor ter nudi lep pogled na viseče grozde. Primerna je za večje vrtove, kjer želimo združiti koristno in lepo.
Latnik je bolj kompaktna, pokončna oblika, kjer trta raste navpično ob podpori, podobno kot klasična vinska trta. Pogostejši je v primorskih krajih in navadno stoji ob hiši ali nad teraso. Latnik je lažje vzdrževati in obrezovati, zahteva manj prostora in je primernejši za manjše vrtove ali balkone. Zaradi vertikalnega rastišča je tudi lažje obirati grozdje.
Rez in nega trte – posebnosti pri brajdi
Rez je ključnega pomena za obilen pridelek in zdravo rastlino. Pozimi, po navadi januarja ali februarja, opravimo glavno rez. Pri brajdi se ta nekoliko razlikuje od klasične vinske trte. Medtem ko vinogradniki uporabljajo posebne rezalne sisteme za vinograde, je pri brajdi cilj preprost in pregleden sistem z zmerno obremenitvijo rastline. Obrežemo večino starih poganjkov in ohranimo od 6 do 10 močnih mladih brstov, ki bodo nosili pridelek naslednje leto. Pomembni sta dobro zračenje in preprečevanje prevelike gneče vej.
V nasprotju z vinogradi, kjer je rez bolj tehnična in zahteva izkušnje, lahko domači vrtičkar uporabi lažji pristop – odstrani suhe, poškodovane in šibke poganjke ter skrbi, da trta ostane pregledna in razprta. Obrezovanje je tudi priložnost, da oblikujemo krošnjo in ohranimo estetski videz.
V poletnih mesecih odstranimo odvečne poganjke in zelene brste, ki ne bodo obrodili, kar izboljša prezračevanje in prepreči gnitje. Pri brajdi je prav tako pomembno redno odstranjevanje plevela in vzdrževanje rahlih tal.
Trta skozi sezono raste in se ovija okoli opore, zato jo je treba usmerjati in privezovati, da lepo oblikuje zeleno streho ali pregrado. Brajda se lahko razvije v pravi zelenolistni nadstrešek, česar vinogradniška trta navadno ne omogoča. Tako služi tudi kot senca in prispeva k ustvarjanju prijetnega ambienta. Obiranje je pogosto ročno in previdno, saj želimo ohraniti lep videz in ne poškodovati rastline.
Kdaj trgamo in kako vemo, da je grozdje zrelo?
Trgatev na brajdah se začne konec avgusta in traja v september. Čas je odvisen od sorte, lege in količine sonca, ki jo rastlina prejme. Zgodnje sorte, kot je 'Kodrianka', dozorijo že sredi avgusta, medtem ko 'Muscat Bleu' in 'Arkadia' pogosto čakajo do začetka ali sredine septembra. Brajde na sončni legi bodo ponudile zrele grozde prej, medtem ko grozdi v senci dozorevajo počasneje.
Za domačo uporabo trgatev poteka postopoma – posamezne grozde pobiramo, ko so popolnoma zreli. To prepoznamo po enakomerni obarvanosti jagod, njihovi napetosti in mehki teksturi, rahlem olesenelosti pecljev ter popolnoma razvitih, sladkih okusih. Zrelo grozdje se zlahka odlušči od peclja. V pomoč je tudi izpostavljenost soncu – grozdi na svetli strani trte dozorijo prej. Za natančnejšo oceno lahko uporabimo refraktometer, vendar so za domačo rabo dober občutek in izkušnje dovolj.
Brajda kot simbol domačnosti in tradicije
Brajda ima v slovenskem prostoru poseben pomen. Ni zgolj rastlina – je kulturni simbol. V mnogih pokrajinah je bila nekoč nepogrešljiv del domačega dvorišča ali vrta. Predvsem na Štajerskem, Gorenjskem in v Beli krajini so trte pogosto rasle ob hišah, ovijale lesene podpornike ali se vzpenjale po ograji in oblikovale naravno senco. V Vipavski dolini in na Primorskem so bile brajde pomemben del gospodarskih poslopij, pogosto povezane s pridelavo vina za domačo rabo.
V nekaterih delih Slovenije so brajdo smatrali tudi kot simbol blaginje – bujna rast in polni grozdi naj bi prinašali srečo in rodovitnost. Trgatev je bil pomemben dogodek, pogosto praznik, povezan z druženjem in začetkom jeseni. Otroci so plezali na lestve, odrasli so okušali sladkobo jeseni, babice pa so grozdje prenašale v kuhinjo, kjer so pripravljale kompot.
Tudi danes brajda ni izgubila svojega čara. V času, ko si želimo bolj naravnih vrtov, zasebnosti in prijetne sence, je trta izvrstna sopotnica. Njena razraščena oblika doda vrtu strukturo, ritem in zeleno dinamiko. A trta na domačem vrtu ni zgolj rastlina – postane del življenjskega prostora. Pod njo se dogajajo kosila, praznovanja in tišine poletnih večerov. Spomladi nas razveseli z mladimi poganjki, poleti s senco in listno kuliso, jeseni pa s sladkim nagovorom k upočasnitvi in uživanju.
E-novice · Rože in vrt
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
