Predstavitev vrta Tomaža Vesela: vrt kot zbirateljska umetnina
Že, ko sem se po priporočilu dobrega poznavalca lepih vrtov povabila v Šentvid pri Stični h gospodu Tomažu Veselu, smo slutila, da me čaka nekaj posebnega, takoj, ko sem tudi prestopila prag vrta, pa sem spoznala, da bo ta obisk veliko več od česarkoli pričakovanega. Pred mano je bila prava zbirateljska umetnina ...
Če vsaj malo spremljate medije, vam ime Tomaž Vesel verjetno zveni znano. Je ugleden strokovnjak, ki je v dolgoletni karieri naredil ogromno za dobro slovenskih financ. Med drugim je bil vrsto let vrhovni državni revizor in do nedavnega predsednik Računskega sodišča RS. Ljubitelji nogometa ga poznajo tudi kot predsednika neodvisne komisije za revizijo in skladnost pri Mednarodni nogometni zvezi FIFA.
MORDA VAS BO ZANIMALO TUDI:
Da odhajam k osebi s tako veliko odgovornostjo, sem spoznala šele tik pred obiskom, ko sva si z bodočim gostiteljem izmenjala kontaktne podatke, in tako sem se kar z malce treme odpravila proti Šentvidu pri Stični. Mu bom s svojim obiskom ukradla njegov dragoceni čas in ga motila na dan, ko si končno lahko privošči nekaj počitka? Sem bila preveč vsiljiva s svojo željo po ogledu vrta?
Ko me je gospod Tomaž sprejel, pa je trema skoraj takoj izpuhtela. Pričakal me je v delovnih oblačilih in z lopato v rokah ter mi razložil, da popravlja škodo, ki je nastala po ujmi preteklega večera. Prijazno me je popeljal po svojem, en hektar velikem vrtu in mi z veseljem razkrival detajle, ki njegov zeleni raj delajo tako posebnega. Začutila sem, da tega ne dela prvič, in zelo hitro mi je bilo jasno, da v lepotah svojega vrta ne uživa le sam, temveč te užitke dobrosrčno in z velikim veseljem rad deli z drugimi. Vrt ni le del njegovega doma, temveč je veliko več od tega. Je njegova strast, eden od njegovih življenjskih projektov, z njim živi in ga želi deliti tudi z drugimi. Je pravzaprav njegova zbirateljska umetnina, v kateri izraža svojo avtentičnost in kreativnost.
Ker so obzorja gospoda Vesela nadvse široka in je v bogati karieri videl že zelo veliko sveta, je tudi njegov vrt precej drugačen od tistih, ki smo jih vajeni za slovenskimi ploti. Gre pravzaprav za različne vrtne sobane, od katerih vsaka govori svojo zgodbo, kljub temu pa so vse skupaj tako premišljeno povezane, da je ustvarjena čudovita harmonija in popolna celota. Prepričana sem, da je ena od glavnih osebnostnih lastnosti gospoda Tomaža perfekcionizem. Prav nič na vrtu ni naključnega, vse ima svoj namen in vsak kotiček je dovršen do popolnosti.
Ideja o vrtu se je seveda začela, ko je Vesel s svojo družino v Šentvidu pri Stični zgradil novo hišo in se začel igrati z mislijo, kako bi uredil njeno okolico. Povsod naokoli hiše je bil le brezmejen travnik in Tomaž je imel pred sabo pravzaprav neporisano platno. Takrat so ga že začele zanimati rastline in počasi se je njegovo navdušenje nad zelenim svetom spletlo z zbirateljsko strastjo. Parcela okoli hiše mu je ponudila odličen teren za preizkušanje izbranih rastlin v praksi, skozi leta pa se je nabralo okoli 2400 različnih vrst in sort. Na domači vrt jih je prinašal od vsepovsod, tudi iz oddaljenih koščkov sveta, vse pa ima tudi ažurno popisane in na seznamu zabeležene, kje na vrtu so. Priznal mi je, da so v resnici zabeležene le prvotne lokacije, ker je pozneje veliko presajal, pa načrt ni več povsem ažuren.
A vodenje evidence rastlin in ciljanje na čim večje število vsekakor ni motiv, ki vodi gospoda Tomaža v njegovem zelenem raju. Rastline ga navdušujejo in jih zato tudi zbira, a bolj kot sama številčnost ga zanima, kako jih skombinirati v praksi, da z njimi doseže čim lepši in čim bolj zanimiv vizualni učinek. Ker se navdušuje tudi nad fotografijo, je njegovo oko izurjeno za detajle in verjetno tudi zato prav vsak košček vrta deluje tako zelo umetelno. Poleg čudovitih vizualnih utrinkov je gospodu Veselu prav tako pomembno, da je vrt zanimiv v vseh letnih časih, ne pa le spomladi in jeseni, ko so rastline v svojem največjem blišču. Pravi, da prav zima pokaže, kakšen vrt si zasadil. Če je zanimiv tudi takrat, ko gredice prekriva sneg, je cilj dosežen.
In kakšen je bil Tomažev recept, ko je gradil svoj sanjski vrt? Na prvo mesto je seveda postavil rastline. Sledil je ravno pravi mešanici listavcev in iglavcev, pomembno vlogo imajo tudi trajnice, ker je strasten naravovarstvenik, pa stremi k čim bolj naravnemu videzu zasaditev. Ko so rastline rastle in se je povečevala tudi njihova gostota, je seveda z njimi rastla senca. Ta ljudem sicer prija, a večini cvetočih rastlin ne ustreza najbolj. Tako se mora vrt ves čas spreminjati. Ko pride do točke, da se rastline začnejo preraščati, je treba zasaditve predelati in jih na novo zasnovati. Prav to dela sam. Čeprav bi sicer za pomoč lahko najel kakšnega strokovnjaka, pa vse naredi s svojimi rokami. Stik z rastlinami mu daje največji užitek, delo na vrtu pa mu je verjetno prepotrebna protiutež drugače napornemu miselnemu delu v službi.
A velik ljubitelj umetnosti vrta ne vidi le kot zeleno oazo. Ko prostor dopolnijo rastline, je čas, da ustvarjalec odpre vrata domišljiji. Sam je tako začel nizati različne zgodbe z dodajanjem najrazličnejših elementov in modeliranjem različnih motivov. Tako so nastale vrtne sobane, vsaka s svojo zgodbo. Pri ustvarjanju vsake izmed njih je gospod Vesel navdih črpal iz krajev, ki jih je obiskoval. Tako neki kotiček vrta krasi originalna ulična svetilka z Dunaja, ena od vrtnih soban je namenjena njegovi drugi strasti – nogometu, del vrta zaznamuje japonska kultura, prav poseben poudarek pa je tudi na ohranjanju kulturne dediščine. Tako je ena od vrtnih soban urejena po zgledu starih hiš iz domačega konca, v njej pa najdemo tudi uporabne kuhinjske pripomočke, ki so jih nekoč uporabljale lokalne gospodinje. Seveda ne gre le za estetiko, temveč ima vse tudi svojo praktično vrednost. Ta del vrta namreč uporabljajo za zunanjo kuhinjo in tako premore vse udobje za pogostitev tudi nekoliko večje družbe.
Vidi se, da je Vesel ljubitelj angleške vrtne kulture. Ne samo da me je sprehod po njegovem vrtu spominjal na listanje kakšne prestižne angleške revije, temveč je v njem tudi dejansko najti veliko elementov z angleških vrtov. Od značilno divjega videza angleških podeželskih gredic do simpatičnih vodnjakov, premišljene osvetlitve in romantičnih elementov iz zarjavelega železja. Eno od vrtnih soban krasi celo tipični angleški steklenjak, ki pa ni namenjen le zaščiti rastlinam … Njegova notranjost je urejena nadvse lično, in ko stopiš vanj, dobiš občutek, kot bi pravkar zakorakal v filmsko sceno, v kateri angleški gospodje nazdravljajo z domačim konjakom. Udoben naslonjač, stekleni lestenci, police, polne izbranih žganih pijač … in seveda lične visoke grede, v katerih svoj paradižnik goji Tomaževa hčerka.
To pa seveda ni edini del vrta, v katerem raste zelenjava. Čeprav temu verjetno ne moremo več reči »sobani«, pa tudi v zelenjavnem delu in sadovnjaku ni prav nič dolgočasno in monotono. Sredi številnih sadnih dreves srečamo čudovit kip srnjaka, ki je tako realen, da od daleč nikakor ne moremo razločiti, ali se tam pase prava žival ali gre le za imitacijo. Ta fokusna točka je izbrana tako elegantno in premišljeno, da nam k njej oči begajo ves čas med sprehodom po spodnjem delu vrta. Tudi visoke grede, na katerih bogato raste zelenjava, so polne presenečenj. Krasijo jih različni kipci, v bližini pa sta seveda čebelnjak in hotel za opraševalce, ki ga je gospod Tomaž v celoti izdelal sam. Tudi tam je polno najrazličnejših detajlov, med drugim škatlica, v kateri obiskovalce hotela čakajo njihovi ključi.
Ko sem v fotografski objektiv poskušala ujeti vse detajle, so me prevevala močna čustva. Težko je opisati, kaj natančno mi je govorilo srce, a zagotovo lahko rečem, da so bili to občutki pristnega veselja, radosti in občudovanja. Prepričana sem, da se podobno počuti vsak, ki stopi v ta zeleni raj, in z gotovostjo lahko trdim, da se prav tako počuti tudi gospod Vesel, ko se praktično vsak dan, vsaj enkrat, sprehodi po svoji zeleni umetnini. Ti občutki so zagotovo krivi, da je toliko let svojo energijo vlagal v ta veliki življenjski projekt in da mu nikoli ni bilo žal nobene vložene ure dela in tudi ne finančnih sredstev, ki jih tak vrt zahteva. Še vedno pa pravi, da vrt ni v celoti zaključen. Njegov načrt je, da ga spremeni v čisto pravo umetniško delo. Že zdaj je na vrtu svoje mesto našlo pet pravih umetniških kipov, v naslednjih letih pa želi vrtne sobane oplemeniti s še več umetniškimi deli in tako še povišati umetniški nivo. Ti načrti so hrana za njegovo dušo – so njegov avtentični način kreativnega izražanja, s katerim se izpopolnjuje in s pristnim veseljem zajema radosti življenja.
S pomočjo fotografij se sprehodite z mano po tej prav zares izjemni vrtni umetnini …
E-novice · Rože in vrt
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
