Kako preprečiti zastajanje vode po močnih nevihtah?
Oblakom na nebu se čedalje pogosteje »meša« in vsi le z začudenjem opazujemo, kakšne enormne količine vode lahko v zelo kratkem času iztisnejo iz sebe. Če to traja dlje časa, lahko na vrtu nastane velikanska škoda. Da bi preprečili zastajanje meteorne vode, strokovnjaki predlagajo, da začnemo vrtove urejati malce drugače.
Znana je misel Alberta Einsteina o norosti: »Norost je, kadar vedno znova delamo iste stvari in pričakujemo drugačne rezultate.« Če si izposodimo to razlago, lahko zagotovo trdimo tudi, da je norost, ko ob spremenjenih vremenskih razmerah pričakujemo, da bomo ob enakem načinu vrtnarjenja v vrtu še vedno lahko dosegali enake rezultate. Ker se je vreme spremenilo, moramo preprosto prilagoditi tudi svoj pogled na oblikovanje vrta in zasajanje rastlin. Le tako bomo namreč lahko preprečili škodo čedalje hujših neurij, ki s superceličnimi izbruhi grozijo povsod po svetu.
PREBERITE TUDI:
A ker smo vajeni starih praks vrtnarjenja, je včasih težko spremeniti svoje navade, še težje pa je, če nam primanjkuje znanja o tem, kaj sploh moramo spremeniti. Zato je še toliko pomembnejše, da se ves čas izobražujemo in beremo predvsem aktualno literaturo, kamor spada tudi naša revija. Na nekaterih področjih sicer še vedno lahko in moramo slediti praksam naših babic, pogosto pa si kratko malo moramo priznati, da se je svet spremenil in da moramo za uspešno vrtnarjenje usvojiti tudi nove metode.
Nabiranje meteorne vode na vrtu je pogostejše kot v preteklosti tudi zato, ker se spreminjajo naše površine. Vse več je betonskih površin, in čeprav morda ob tem uredimo odvodnjavanje, ob res močnih in pogostih nalivih to preprosto ne zadostuje. Ko v vrtu voda stoji, je nevarnosti več – od slabega vpliva na zdravje naših rastlin do erozije zemlje, v nevarnosti je lahko celo kakovost pitne vode. Ker tudi starejši ljudje pravijo, da tako močnih neviht, kot so zadnje čase, še niso doživeli, je res pomembno, da tudi na svojem vrtu poskrbimo za čim učinkovitejše odtekanje meteorne vode. Rastline imajo pri tem pomembno vlogo – s strateškim zasajevanjem izbranih rastlin bomo dosegli, da bo deževnica odtekala bolj nadzorovano, in tako v našem vrtu ne bo zastajanja vode in tudi ne onesnaževanja podtalnice. Prav nasprotno, meteorno vodo bomo koristno izkoristili in z njo napolnili podzemne zaloge.
Skrb za najkakovostnejšo zemljo
V naši reviji vedno znova poudarjamo, da je v vrtu ena izmed najpomembnejših nalog skrb za ohranjanje živosti zemlje, in tudi tokrat je tako. To ne velja le za zelenjavne gredice, temveč za zemljo povsod po vrtu, in to ne glede na to, kaj v njej raste. S humusom bogata živa tla veliko bolje zadržujejo vodo, saj jo humus dobro vpija in tudi dlje skladišči. Da bi bilo humusa dovolj povsod na vrtu, se čim bolj izogibajmo gnojenju z mineralnimi gnojili; namesto tega gnojimo s kompostom in dobro uležanim hlevskim gnojem. Ker ne želimo podreti ravnovesja, ki zagotavlja dobre razmere za v tleh živeče organizme, zemlje tudi ne prekopavamo in po njej čim manj hodimo.
Dosledno uporabljajmo zastirko, saj ta preprečuje zbijanje tal in obenem tudi odtekanje vode ob močnejših nalivih. Prazne gredice takoj zasejemo s pokrivnimi rastlinami ali rastlinami za zeleno gnojenje. Če je zemlja glinasta in slabo prepušča vodo, ji dodamo nekaj kremenčevega peska in organskih snovi. Tudi pri preveč peščenih tleh dodajamo humus in druge organske snovi.
Več dvignjenih gred
V domačih vrtovih navadno velik del površine prekrivajo zelenica ali tlakovci. S pogleda upravljanja meteorne vode imata obe obliki površine zelo podoben vpliv: neučinkovit. Kajti zelenica ima zelo slabo absorpcijsko sposobnost in tako kot na betonu voda le počasi odteka. Tudi zato po močnejših nalivih na vaši trati pogosto lahko opazite neugledne luže, ki kar trajajo in trajajo …
Tako naj bo vaš cilj, da površino s trato zmanjšate, namesto tega pa povečate število visokih in dvignjenih gred. Jesen je idealen čas za to, saj bo na voljo veliko organskega materiala, ki ga lahko porabimo za polnjenje dvignjenih gred. Če nič drugega izkoristite vsaj odpadlo listje, iz katerega bo do spomladi nastal zelo kakovosten kompost. Na izbranem delu trate oblikujte žičnato ogrodje, v katero boste zbirali odpadlo listje in pustili, da se razgradi v kakovostno organsko maso.
Seveda razumemo, da se mnogi vrtičkarji trati ne želite izogniti, ker je to ena od vaših vrtičkarskih ljubezni. A če nikjer drugje, jo skušajte v gredice preoblikovati vsaj tam, kjer deževnica izteka iz hišnih žlebov in kjer trata leži na najnižjih točkah v vrtu, zato lahko opazite, da se tam pogosto ustvarja luža. Če ob takih mestih že stojijo robne okrasne gredice (kar je pogosto), težavo lahko preprosto rešimo tako, da robno gredico povečamo prek te nižje točke na trati.
Trava naj raste višje
Najverjetneje se večina trati v celoti ne bo želela izogniti. Da bi zmanjšali možnost poplav, pa poskusite kositi manj pogosto in puščajte travne bilke nekoliko višje kot navadno. Je že res, da ima »angleška« travica poseben čar in je občutek, ko trato na sveže pokosimo na le nekaj centimetrov, prav poseben, a daljše travne bilke in gostejša razrast bolje prenašata večje količine meteorne vode.
Že nekaj časa je »v modi« prehod s klasične trate na bolj travniško rastje, predvsem zato, ker tako aktivno podpiramo biotsko raznovrstnost. Tako pravzaprav na prvo mesto, pred urejenim žametno zelenim videzom okrasne trate, postavimo naravo. To nikakor ne pomeni, da ob takem prehodu naša zelenica ni več lepa, spremeni se le pogled na to, kaj lepo. Poleg tega da travniško rastje podpira biotsko raznovrstnost in pomaga opraševalkam pridobivati hrano, ima tudi globlji koreninski sistem in je zato odpornejše proti poplavam in tudi suši. Manj je tudi težav v senci, manj pogosto potrebuje košnjo. Zakaj bi torej še vztrajali pri starem pogledu na to, da je edina lepa »angleška« travica?
Za kritične predele izberemo primerne rastline
Že prej smo omenili, da je na predelu, kjer se meteorna voda najintenzivneje izteka ali se zaradi nižje lege izdatneje zbira, priporočljivo postaviti gredice, ki so zasajene z izbranimi rastlinami. Ni pa vseeno, kakšne rastline izberemo za ta namen – dobro morajo prenašati tako sušna kot mokra obdobja. Ker bodo občasno stale v vodi, morajo biti njihove korenine odporne proti vlagi, hkrati pa morajo rasti čim bolj v globino, da pomagajo vsrkati deževnico in upočasnijo njeno odtekanje na druga mesta. Najbolje je, da izbiramo med avtohtonimi vrstami, saj bodo te najlažje kos razmeram v našem mikrookolju. Zelo dobra izbira so različni šaši, velecvetne hortenzije, brogovite, dreni …
Ob poplavah je najbolj kritična hitrost vode, ki s površine odnaša kakovostno zemljo. Da bi to hitrost zmanjšali, je treba na gredicah ustvariti preplet korenin, ki učinkovito »upravlja« vodni tok. To pomeni, da poskrbimo za preplet bolj površinskih korenin, ki ustvarjajo ovire in tako upočasnjujejo tok vode, z globokimi koreninami, katerih naloga pa je, da vodo hitreje in učinkoviteje »speljejo« v globino zemlje. Odlične rastline za upočasnjevanje vodnega toka so npr. perunike, ki jih lahko posadimo ob okrasne trave z globokim in močnim koreninskim sistemom. Še posebej učinkovita okrasna trava je trajno proso Panicum virgatum, katere koreninski sistem je velik do trikrat toliko kot njeni nadzemni deli. Poleg tega da zelo dobro usmerja vodo v podtalnico, pomaga tudi pri čiščenju onesnažene vode.
Mini deževni vrt
Če je v vašem vrtu površina, kjer se voda rada samodejno zadržuje ob vsakem deževju, lahko to »pomanjkljivost« s pametnim pristopom spremenite prednost. Taka mesta so namreč idealna, da jih preobrazimo v mini deževni vrt. Osnovna ideja deževnega vrta je, da se v njem zbira in zadržuje padavinska voda, ki se steka iz okoliških območij, tako pa v vrtu ustvarimo nekakšen rezervoar čiste vode, iz katerega se lahko polni tudi podtalnica. Izbrane rastline in namensko pripravljena tla na tem območju namreč poskrbijo za čiščenje zbrane deževnice – iz nje odstranijo baker, cink, svinec, dušik in fosfor. Rastline, ki jih uporabimo za zasaditev deževnih vrtov, so različne zelnate trajnice, trave, praproti ter tudi grmi in drevesa. Raznovrstnejši ko je rastlinski material, tem stabilnejše je okolje deževnega vrta in več funkcij lahko opravlja.
Deževni vrtovi postajajo čedalje večji trend v urejanju vrtov predvsem v urbanem okolju, saj s svojo raznovrstnostjo podpirajo tudi biodiverziteto, blažijo vročo mestno mikroklimo, za piko na i pa so tudi vizualno zelo atraktivni in tako lepo popestrijo okolico našega doma.
Deževnico po kanalih in ceveh namenoma speljemo v deževni vrt in tako poskrbimo, da voda ob večjih nalivih dovolj hitro odteka od naše hiše in drugih predelov v okolici, kjer bi poplave lahko naredile škodo. Najlažje je tako, da deževni vrt stoji nekoliko nižje od preostale površine; če take lokacije nimamo, rahel naklon ustvarimo z gradbenimi deli. Ob tem moramo biti pozorni, da lokacija ni preblizu naše hiše, saj lahko sicer pride do zalivanja temeljev.
Brez kopanja v nobenem primeru ne bo šlo. Deževni vrt je namreč »luknja«, v kateri se bo zadrževala voda, zato bomo to luknjo morali skopati. Tipična oblika je »ledvička«, pri čemer ustvarjamo rahel naklon do najnižje točke, ki je navadno globoka okoli 20 do 30 cm. Dno zasujemo z mešanico komposta in peska, zgornji del pa nato zastremo še s kompostom iz odpadlega listja. Zemlja na tem delu ne sme biti zbita, drugače deževni vrt ne bo učinkovit. Ob robu izkopane luknje iz izkopane zemlje in kamnov oblikujemo še malenkost dvignjen pas, čez katerega se bo razlivala voda, če bo njena količina prevelika za naš namenski »rezervoar«. Na koncu deževni vrt še zasadimo z zelnatimi trajnicami, praprotmi, travami in drugimi rastlinami, ki niso občutljive za zastajanje vode in so učinkovite pri filtriranju nečistoč iz vode. Pri tem pazimo, da je med njimi dovolj prostora, saj želimo, da razvijejo bogat koreninski sistem.
Če vas skrbi, da bi z deževnim vrtom ustvarili valilnico za komarje, naj vas pomirimo: namen take gredice ni, da se v njej voda stalno zadržuje, temveč le pomaga pri odtekanju vode ob močnih deževjih. Voda bo deževnega vrta odtekala zelo hitro, prehitro, da bi si komarji v njej lahko ustvarili svojo zalego.
Zalivanje z glavo
Na koncu pa ne smemo pozabiti omeniti še zalivanja. Čeprav v naši reviji poudarjamo, da je kapljično namakanje postalo že skoraj obvezna oprema vsakega vrta, še posebno na zelenjavnih gredicah, pa namakanja ne smemo preprosto pustiti na avtopilotu. Pogosto je za poplavljanje krivo tudi to, da je naša zemlja preveč namočena tudi zaradi preobilnega zalivanja. Tako moramo ves čas spremljati vremensko napoved in količino ter pogostost zalivanja oziroma namakanja prilagoditi aktualnim razmeram.
Z zalivanjem ne pretiravajmo, ob tem pa se spomnimo tudi pravila, da s skromnejšim zalivanjem rastline »treniramo«, da razvijejo globlje korenine in tako postajajo tudi odpornejše proti suši. Naš končni cilj naj bo, da vsaj na okrasnih gredicah dodatnega zalivanja in namakanja sploh ne bomo potrebovali. To pa seveda najlažje dosežemo tudi tako, da izbiramo dobro utrjene sadike in predvsem avtohtone vrste rastlin, ki so najbolj prilagojene našemu okolju.
E-novice · Rože in vrt
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
