Zakaj izbrati peščeno zastirko namesto lubja? Nasveti Boruta Benedejčiča
Eden izmed najbolj priznanih slovenskih oblikovalcev vrtov Borut Benedejčič, pri oblikovanju vrtov skoraj po pravilu uporablja peščeno zastirko. Zanimalo nas je, zakaj je temu tako in katere prednosti ima taka rešitev. Morda boste, ko boste prebrali članek, o peščeni zastirki začeli razmišljati tudi sami ...
Medtem ko na sodobnih vrtovih – načrtovanih ali zasnovanih ljubiteljsko – prevladujejo zastirke iz lesnih sekancev, drobljenega lubja, morda tudi iz sena ali slame, Borut Benedejčič, ki je znan po vrtovih, kot so Pepin kraški vrt, Pepina zgodba in drugi, v tujini nagrajeni projekti, dosledno uporablja drobljenec različnih granulacij. Izbral ga je kot zastirko, najprimernejšo za okolje, kjer prevladuje kamen, kjer so daljša sušna obdobja, visoke poletne temperature in močni vrtovi.
PREBERITE TUDI:
Zakaj je treba prekriti površino med rastlinami na gredi?
Zastiranje je potrebno zaradi evaporacije, erozije tal, vetra, insolacije Sonca – vse to neposredno vpliva na pedološke značilnosti tal. Neposredno sončno obsevanje tal uničuje mikroorganizme in s tem škoduje rodovitnosti tal.
Ima drobljenec kakšne prednosti pred ostalimi materiali, ki jih vidimo na vrtovih v vlogi zastirke?
Drobljenec je zelo primeren, ker preprečuje burji, da bi ga odpihnila. Za ravne gredice je najprimernejša granulacija od 8 do 16 mm, ker jo je najlažje vgraditi okoli sadik, ki so nežne in občutljive. Poleg tega je ta velikost drobljenca primerna tudi ob čiščenju, saj se spomladi, ko čistimo površino grede s puhalnikom, odpadlo listje ne zatika ob kamenje, ki ni večje od 16 mm. Drobnejši pesek bi ob čiščenju odpihnilo. Za brežine pa je primernejša velikost od 16 do 32 mm.
Na našem koncu dežele torej izberemo drobljenec ali prodec, če je vrt na območju Soče ali v porečju druge reke. Zelo zaželeno je, da skladno s trajnostno usmeritvijo za zastirko povsod uporabljamo najbolj lokalni material. Marsikdo zaradi lepšega vtisa zastirke izbere napačno – vzame na primer vulkanski pesek rdeče barve, ki je privlačnejši na videz, v resnici pa izvira z juga Italije …
Pesek oziroma drobljenec ima še eno odliko: preprečuje teptanje tal pod njim. To je zelo pomembno za koreninski sitem. Pri vzdrževanju gred, še posebej kadar so tla vlažna po padavinah, se pri hoji po peščeni zastirki pritisk lepo razporedi po pesku in platnu pod njim.
Imate morda tudi kakšno slabo izkušnjo s peščeno zastirko?
Edina slaba izkušnja je pojav kloroze na rastlinah okoli zastirke, kar se pokaže v rumenenju listov. To je posledica prevelike vsebnosti kalcija. Do kloroze pride zelo redko, pojav pa lahko preprečimo tako, da mineralno zastirko pred uporabo operemo. Sam se pojavu kloroze ognem z dodatkom železovega sulfata, s čimer povečamo kislost substrata.
Največkrat uredite vrt povsem na novo. Je kakšen ukrep, ki ga nikoli ne izpustite?
Ko pripravljamo osnovno površino, moramo predvideti naklon spodnje plasti, pod vrtno prstjo (torej vsaj 25 cm nižje od končne višine zastirke) – vsaj 1 %, lahko tudi 2 % ali več. Pomembno je, da upoštevamo ta padec, saj nam zagotavlja, da padavinska voda lahko pravočasno odteče.
Zakaj je odcednost tako pomembna?
Na primorskih in goriških okrasnih vrtovih predstavljajo velik del rastlinskega nabora vrste iz družine ustnatic, kot so sivka, rožmarin, žajbelj, šetraj, timijan, kadulje, mačja meta, majaron, ožepek, melisa, bazilika ... Te uspevajo v izrazito prepustnem substratu, saj večinoma izvirajo s sredozemskega območja. Zagotoviti jim moramo, da je okolica koreninskega spleta odcedna in ne zadržuje vlage.
Zato si pri sajenju tovrstnih okrasnih rastlin pomagamo s »sajenjem na kupček«. Če je naša kota 0.0, npr. tlak ob hiši, ki nam določa raven končne površine vrta, se po koti 0.0 ravna tudi vrh koreninskega vrata posajene trajnice ali grmovnice. Koreninsko grudo obložimo s prstjo, vso ostalo prazno površino med sadikami pa do kote 0.0 zapolnimo z materialom zastirke, torej z drobljencem ali prodcem.
Sajenje »na kupček«, kot sem ga opisal, preprečuje pojav bolezni, ki se imenuje padavica. Ta uničuje predvsem rastline iz družine ustnatic, ki na našem koncu predstavljajo 30 % celotnega nabora okrasnih rastlin na okrasnem vrtu. Kadar po vročih poletnih dneh padavine v obliki naliva koreninski splet močno navlažijo, je dan po padavinah velika nevarnost, da bo sadike napadla glivica Phytium. Znana je kot bolezen rastlinjakov, saj v njih sadike pogosto zalivajo, hkrati so v njih visoke temperature. Peščena okolica koreninskega spleta pa je odcedna, zato se vlaga hitro umakne.
Videli smo, da pri pripravi grede uporabljate platno.
Platno uporabljamo zato, da prekinemo neposredni stik zastirke s prstjo, da ne pride do mešanja prsti z mineralno zastirko in da je delo z njo sploh izvedljivo. Platno sicer deloma preprečuje vznik plevela, morda kakih 20 %, vendar glavnina plevela pride s semeni na gornjo površino, torej na zastirko. Ob redni negi ni težko izpluti sejancev iz peščene zastirke.
Nekatere od navedenih rastlin iz družine ustnatic ohranijo listje tudi v hladnem delu leta, kar vi s pridom izkoriščate.
Ko načrtujemo vrtno zasaditev, moramo upoštevati tudi to, kako bo vrt videti pozimi, ko večine trajnic ni več na površini grede. Zato pri načrtovanju vključujem vsaj 40 % zimzelenih rastlin, da vrt ostaja zanimiv in zelen tudi v zimskem času. Takšno razmerje med peščeno in zeleno površino je optimalno. Pri razporeditvi sadik je pomembno upoštevati vedute oziroma točke, s katerih opazujemo vrt. Pri navedenem deležu zimzelenih rastlin lahko vrt pozimi ohrani zeleni vtis, čeprav je vidna več kot polovica peščene površine.
Menim, da ima mineralna zastirka več kot dovolj prednosti, saj je poleg navedenih odlik tudi trajnejša oziroma lahko svojo vlogo ohrani dlje od ostalih zastirk iz organskih snovi.
E-novice · Rože in vrt
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
