Razlike med oblikovanjem vrtov na avstrijskem Koroškem in pri nas
Krajinski arhitekti so tisti, ki doprinašajo k lepoti slovenskih vrtov, zato so pogovori z njimi vedno zanimivi. Klepet z Majo Lesjak pa je razkril tudi marsikaj, česar pri večini drugih slovenskih krajinarjev ne bi slišali. Mežičanka je več let delala na avstrijskem Koroškem, kjer je pri urejanju vrtov marsikaj drugače kot pri nas. Ker ima tudi večletne izkušnje z oblikovanjem krajine na naši strani, so nas zanimale primerjave med izkušnjami tu in tam.
Radoveden sem, kako se razlikujejo vrtovi na avstrijskem in slovenskem Koroškem?
V resnici gre za razliko v miselnosti ljudi. Smo sosedje, a smo si zelo različni. Pri naših sosedih se mi velikokrat zgodi, da želijo kopirati vrt, kakršnega ga imajo znanci, sosedje ali morda kdo, ki je vpliven v kraju. Vsakemu posebej moram razložiti, da se posamezni elementi lahko kopirajo oziroma vnesejo v njihovo, na novo zasnovano bivalno okolje, nikakor pa ni mogoče delati kopij, ker je vsak vrt unikat in ima svojo zgodbo, predvsem pa vključuje noto naročnika, saj je on uporabnik, jaz sem le ustvarjalka.
MORDA VAS BO ZANIMALO TUDI:
Lahko bi tudi rekla, da v Sloveniji prevladuje lastna izvedba, bodisi zaradi varčevanja bodisi zaradi prepričanja, da imamo ustrezno znanje. V Avstriji izvedbo predajo podjetju, zato so vrtovi izvedeni po načrtu, pri nas pa to ni pravilo. Po mojem pri nas lastniki želijo privarčevati pri izvedbi in se hkrati malo pohvaliti, da so to sami izvedli.
Zavedam se, da pri nas primanjkuje ustreznih izvajalcev, zato če prevzamem odgovornost za izvedbo vrta, imam pri nas veliko skrbi s koordiniranjem izvajalcev. Gradbeniki in vrtnarji so si v večini zelo različni in usklajevanje med njimi je ključno, sicer nikakor ne pridemo do začrtane rešitve. Pomanjkanje dobrih, kreativnih vrtnarjev, ki znajo tudi brati načrt, otežuje delo krajinarja. Sodelovanje vrtnarja in krajinarja je vendar ključno; krajinarji nikoli ne bomo vedeli toliko o rastlinah, kot vejo vrtnarji. Tudi sama sem dolgo iskala, da sem našla zanesljivega partnerja med vrtnarji.
Lahko pa rečem, da so izvajalci na tej strani meje boljši kot tisti na avstrijski strani. Morda to zveni čudno, a naši obrtniki so manjši, zato se z njimi lahko pogovorim o detajlih, ki so ključni in pri katerih so vključeni morebiti še drugi strokovnjaki, pri čemer sta koordinacija in njihovo sporazumevanje pomembna. V Avstriji so izvajalci večja podjetja, ki sicer gradijo velike objekte, zato delavci težje izvedejo zahtevnejša, manjša dela, ki so lahko butična in prefinjena.
V Avstriji se zgodi, da po izvedbi pridem na načrtovani vrt in vidim, da so na njem povsem druge rastline, kot pa sem jih predvidela v načrtu. Vrtnar je imel pač svojo vizijo vrta … Kar je zelo škoda, saj se s tem izgubi osrednja ideja vrta in naše delo je bilo zaman.
Da bi si pridobili zaupanje naročnika, nimate dovolj časa; pravzaprav morate že na prvem srečanju doseči, da vam bo naročnik zaupal ureditev vrta. Se strinjate?
V vseh letih svojega dela sem izkusila, da je večina mojih strank prišla v stik z menoj na osnovi ustnega izročila tistih, ki so mojemu delu že zaupali, kar zelo cenim. Moram priznati, da je morda v Sloveniji kljub vsemu teh priporočil nekoliko manj kot v Avstriji. Že prej sem omenila našo slovensko navado, ko se ljudje radi pohvalijo, da so to sami izvedli. Pri tem velikokrat zamolčijo delo načrtovalca, a tega ne morem in ne želim spreminjati – takšni pač smo. Sicer pa se zgodi, da me že na prvem srečanju naročnik najprej vpraša za ceno vrta, kakršnega si je sam zamislil. Ustavim ga, rekoč, da moramo najprej pregledati lokacijo, strukturo zemljišča, naklone, morebitne naravne ovire ali druge tujke, poiskati idejo, ki bo všečna in predvsem uporabna, ki bo razmeroma trajna, in ne samo moderna, vse skupaj izpiliti, določiti materiale, rastline in rešiti ključne detajle. Šele potem lahko pridemo do faze izdelave predračunov in popisa gradbenih ter drugih del.
Na uvodnem pogovoru, ki navadno traja več ur, izvem, kako naročnik živi, kaj ga zanima, kakšne preference ima, si ogledam teren … Na osnovi vsega tega naredim program, ki bi bil primeren za njegov vrt. Med pogovorom si gradim zaupanje z znanjem, ki ga imam. Dostikrat ni lahko, a poskušam biti koristna, nevsiljiva, niti popolnoma prepričana o sebi. Ljudi poslušam in se poskušam postaviti v njihovo kožo. Oni bodo uporabljali mojo zamisel in oni bodo nadaljnji zaupniki novih strank, katerim bi me lahko priporočili. Priznam, da se mi je tudi pripetilo, da s kom nisva našla »kemije«, da nikakor nisva prišla do skupnega imenovalca, zato sva pogovor in idejo o snovanju pač končala na mrtvi točki. Kadar ni pravi trenutek, ne moremo sprejemati odločitev in raje pustimo, da se naša volja in miselnost umirita.
Mogoče lahko tukaj omenim še eno bistveno razliko med Avstrijo in Slovenijo, ko govoriva o zaupanju oziroma o prvem stiku s stranko. To je strošek projektiranja. Nizka cena pri naših sosedih lahko dostikrat spremeni pričakovanja naročnikov – »Če si prepoceni, ne moreš biti dober«. Tega sicer ne maram izkoriščati, ker vedno izhajam iz količine vnesenega znanja in porabljenih ur, da projekt dokončam, a to omenjam le zato, ker je v Sloveniji žal povsem drugače.
Maja Lesjak je po dokončanem študiju in diplomi iz krajinske arhitekture nekaj let delala v največjem projektantskem biroju na Koroškem, kjer je pridobila široko znanje. Od leta 2008 deluje kot samostojna krajinska arhitektka. V tem obdobju je načrtovala gotovo več kot sto vrtov, od katerih so jih večino tudi izvedli.
Katere prednosti bi našteli nekomu, ki želi vedeti, zakaj je načrtovan vrt boljši od takega, ki ga lastnik ureja sam?
Morda bo zvenelo nenavadno, a vsaka konstrukcija, element, avto, hiša ali vrt, ki za izvedbo potrebuje gradbene ali proizvodne faze, potrebuje načrt. Pri tem se vključujejo strokovnjaki s posameznih področij in prav tako je pri oblikovanju prostora. Študij, moje lastno raziskovanje, opazovanje narave, posameznih detajlov, raziskovanje sveta in ne nazadnje 17 let izkušenj so lastnosti, ki mi dajejo prednost pred tistimi, ki laično gledajo, kako bodo zasadili vrt in locirali vse elemente.
Nikogar ne podcenjujem, ker so ljudje, ki res veliko vedo in znajo, a prav pri teh ljudeh se mi pogosto zgodi, da so tako polni idej, da jih moram omejevati, sicer bi naredili iz vrta zabaviščni park ali kar Minimundus. Vsakomur povem, da s tako majhnim vložkom, kot je strošek za načrt vrta, bo vrt tudi čez 10 ali 20 let točno tak, kot smo si ga zamislili. Pri načrtovanju vedno dobro premislim o potrebah in željah naročnikov ter naravnih danostih lokacije. Vsaka rastlina ali element je na vrtu lociran z namenom, ki ga lastniki sami ne bi prepoznali, niti ga ne morejo, ker ne vedo zanj.
Sajenje po lastnih zamislih in trenutnih navdihih bo prineslo rezultat brez repa in glave, kar je pač posledica pomanjkanja širše vizije prostora. Kadar se naročnik načrta ustraši, češ koliko bo stalo, da bo nastal vrt po načrtu, mu pojasnim, da se tudi urejanje vrta lahko izvaja postopoma, po posameznih zaključenih fazah, skozi leta. Končni rezultat bo vrt, kot smo si ga skupaj zamislili. Naročnik bo imel razširjeno bivalno okolje, v katerem se bo dobro počutil in kamor bo z veseljem povabil bližnje oziroma bo na njem črpal energijo narave. V poletnih mesecih je zunanje bivalno okolje pomembnejše od dnevne sobe, v zimskih mesecih pa dnevno sobo s pogledi razširimo v vrt.
Kakšen je povprečen koroški vrt?
Gotovo je večji kot drugje. Moji vrtovi merijo v povprečju okoli 1000 kvadratnih metrov. Zaradi konfiguracije terena se vedno ukvarjam z brežinami in lovim ravnino. Oprema je podobna kot drugje, bivalna terasa, povezana z letno kuhinjo, je postala vsakdanjost. Med epidemijo so se razvili kotički za delo od doma. V zadnjih letih se je obudilo pridelovanje zelenjave na domačem vrtu, kar je bilo še pred nekaj leti pozabljeno. Spominjam se časa, ko je bil ves vrt kot polje, sledilo je obdobje, ko je bila na vrtu samo trata, zdaj pa se tudi na minimalistično in moderno oblikovane vrtove spet vračajo zelenjavne gredice, največkrat kot dvignjene grede.
Sicer pa se pri mojih naročnikih ponavlja želja po enostavnem vzdrževanju vrta.
Koroški vrt na oni strani meje je po programu podoben, le izkoriščenost parcele je lahko večja, saj imamo na razpolago več ravnine. So pa avstrijski naročniki zelo nagnjeni k dodajanju okrasja na vrtu, kar se zgodi hitro po mojem zadnjem obisku, ko vrt okrasijo s svetlečimi kroglami, metuljčki ali vetrnicami, a vedno se zavem, da je vendarle to njihov vrt in nimam pravice, da jih opominjam, k čemu smo skozi celoten projekt stremeli. Naj si dajo duška in naj v tem uživajo.
Kako vpliva lokalno podnebje na vsebino vrtov?
Zanimivo vprašanje … Na potovanjih ljudje dobivamo kopico zamisli. Nekaterim je kar težko dopovedati, da naravni ali izdelani elementi z drugega konca sveta pač ne morejo uspevati ali ne spadajo v izbrano, domače okolje. Vsekakor stremim k temu, da se podnebje odraža na vrtu. Moramo upoštevati okolje, v katerem živimo. Ko pridemo v drugo okolje, je tam drugače in tako je tudi prav; vsako okolje ima svoj čar, svoj pečat, ki se mora odražati tudi na vrtovih. To daje raznovrstnost krajinam in napak bi bilo, da bi vsepovsod po svetu imeli podobne rastline in detajle bivalnega okolja.
Tudi grajeni elementi se po podnebjih razlikujejo. Pri nas je zaradi razmeroma kratkega poletja npr. manj bazenov, je pa toliko težje in dražje izdelati utrditvene elemente, ki prenesejo zmrzal. Materiali morajo prav tako odražati okolje – biti morajo lokalni.
Mi se klimi prilagajamo z betonom, kovino, kamnom, steklom in lesom ter dodamo avtohtone rastline. Posledično zaradi podnebnih danosti izdelamo tehnično zahteven projekt, ki bi ga drugje rešili povsem enostavneje.
Ste dosti potovali in si ob tem morda ogledovali tudi vrtove v tujini?
Potovala sem kar veliko, videla sem pol sveta, kot se reče, vendar nisem posvečala pozornosti vrtovom, bolj parkom in večjim zunanjim ureditvam, ki so javnosti bolj dostopni in so tudi moja strast. Navdihujejo me prav vsakdanje stvari, ki so dobro oblikovane; dober dizajn je pač dober dizajn. Nekaj estetike lahko vidiš prav v vsaki stvari; lahko je to drevo na Tajskem, ki se preveša prek brega, linija svetilke, zanimiv stol, ozadje bara ali pa je skala na japonskem vrtu. Gre za igro razmerij, ki me navdušuje.
Zato se ukvarjam z oblikovanjem marsičesa, ne le vrtov in parkov, tudi notranjosti objektov, celostnih podob dogodkov, pokalov itd. Tako kot imajo nekateri dar za glasbo, šport ali retoriko, sem pri sebi pač spoznala, da imam dar za estetiko. A tudi pri tem velja pravilo, da je nekomu všeč eno, drugemu drugo. Pri snovanju projektov pa je ključno spoznati naročnika, njegove navade ter s pomočjo tega izdelati všečno in uporabno zgodbo. Ljudje, ki so odprti za ideje, ki so odprti za ljudi, so dosti bolj zadovoljni in srečni. Takšnim ljudem zlahka daš svoj delež energije v njihovo novo okolje. Vsak človek in vsak vrt je zgodba zase; kot sem že omenila, tu dobesednega kopiranja ni, so pa navdihi in lastne linije.
Kako, da ste potem izbrali krajinarstvo?
Krajinarstvo združuje vse moje strasti – naravo, oblikovanje, raznolikost dela. Uživam v tem, kar delam. Zagotovo se ljudje skozi leta spreminjamo, a poklica do danes ne bi spremenila, bi spremenila pa razmišljanje investitorjev, a zato bi morala imeti drugačna znanja.
Krajina je nekaj popolnega, lahko je le suha pustinja z viharnikom in podrto skalo, lahko je gozd, poln ovijalk in s skrito ruševino, lahko je obzorje morja, kjer se v danem trenutku skozi zahajajoče sonce pelje majhna jadrnica, lahko je le zelen pogled prek domačih gričev. Vse to je naredila narava sama, ne naključje, ampak trenutek v večnosti.
Ker sem sama zelo naraven človek, brez večjih odstopanj od svoje realnosti, ne morem in ne znam igrati. Zato nočem in ne izigravam narave. Poskušam jo približati tistim, ki si tega želijo, in poskušam jo le kanček preoblikovati, da morebiti postane še privlačnejša in uporabna. To je dejansko neskončen proces, ker krajina se bo vedno znova in znova oblikovala, sama ali z našo pomočjo.
E-novice · Rože in vrt
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
