Ali sploh še kdo kuha doma?
Statistika nam včasih pove več, kot si mislimo.
O krompirju lahko v poročilu Kmetijskega inštituta Slovenije denimo preberemo, da se je v Sloveniji od 2019 do 2023 v primerjavi z obdobjem 2001–2005 svežega porabilo kar za 31 odstotkov manj, medtem ko se je poraba predelanega krompirja povečala kar za 103 odstotke! Ali to pomeni, da vse manj ljudi kuha doma? Ali si niti krompirja več ne olupimo in narežemo sami?
Na eni strani z velikim navdušenjem spremljamo vse mogoče Masterchefe, všečkamo poplavo kuharskih nasvetov na Instagramu, na dosegu roke imamo milijon receptov, da je med njimi že težko izbrati, ampak kuhanje doma? To je pa druga zgodba. V mislih imamo tisto vsakdanjo kuharijo, ki največkrat ni neki hud užitek, ampak predvsem obveznost s stalno začimbo pomanjkanja idej in časa za njihovo izvedbo.
Mariborčani naročajo več in ceneje
Najbolj znani dostavljavec hrane Wolt je pri nas prisoten od septembra 2019, deluje pa kar v 20 mestih. Povedali so nam, da se tako naročanje hrane kot izdelkov iz trgovin vsako leto povečuje, med najbolj priljubljenimi izbirami naročnikov pa kraljujejo burgerji, pice in raznolike tako imenovanesklede (bovle), največkrat solatne. Največ naročil beležijo ob koncu tedna, zlasti ob petkih, ter v času malice in večerje.
Čeprav ima Ljubljana recimo v Wolt Marketu, trgovini, ki je optimizirana zgolj za dostavo, večje število uporabnikov in tudi večje povprečne košarice, preseneča podatek, da Mariborčani storitev uporabljajo pogosteje glede na število prebivalcev. Medtem ko Ljubljančani naročajo manj pogosto, so njihovi nakupi večji, hkrati pa pogosteje posežejo po lokalnih in premium izdelkih, vključno z bio ponudbo. Po drugi strani pa Maribor izstopa po rednejših, a cenovno bolj premišljenih nakupih, kjer prevladujejo osnovni in dostopnejši izdelki.
»V zadnjem letu opažamo, da zanimanje za dostavo hrane v Sloveniji vztrajno raste,« potrjuje tudi Jakob Šmid, direktor portala e-hrana, kjer je prav tako mogoče po spletu ali v mobilni aplikaciji naročiti hrano iz okoliških restavracij. »Pričakovano je, da je naročanje hrane na dom pri mladih že skoraj del vsakdana. Zanimivo pa je, da se k naročanju vse pogosteje nagibajo tudi starejše generacije. Vedno več uporabnikov, ki so v preteklosti hrano naročali predvsem po telefonu, zdaj prehaja na uporabo aplikacije.
Največ naročil beležimo med 11. in 13. uro, ko gre pretežno za malice, ter ponovno med 18. in 20. uro, ko si uporabniki naročajo večerjo. Kar zadeva izbiro jedi, po priljubljenosti na vrhu še vedno ostajata pica in burger, pa vendar azijska kuhinja ter t. i. 'fit' obroki (kot so bovle, solate ipd.) ne zaostajajo veliko.
Število novih uporabnikov se je v primerjavi z lanskim letom povečalo za več kot 50 odstotkov. Višja pogostost naročanja pri obstoječih uporabnikih nakazuje, da dostava hrane postaja del vsakdana in ne le zgolj izjema ob posebnih priložnostih. Opažamo, da so uporabniki postali tudi cenovno občutljivejši in zelo cenijo nizke stroške storitve ter možnost brezplačne dostave.«
Dolg čakalni seznam za hrano iz vrtca
Kot kaže, je tudi v slovenskih vrtcih vedno več povpraševanja po kosilih, ki jih ponekod pripravljajo tudi za zunanje naročnike. Alenka Weisseisen, referentka za obračun oskrbnin v ljubljanskem vrtcu Hansa Christiana Andersena, pojasni, da pri njih pripravljajo hrano v dveh kuhinjah za več kot 120 abonentov. »Opažamo, da je teh vsako leto več. Največ je mladih staršev oziroma mamic na porodniškem dopustu, ki si vsaj za začetek želijo olajšati vsakdanjik z dojenčkom, in pa starejših, ki obrokov ne zmorejo več pripravljati sami. Trenutno ne jemljemo novih abonentov, zato jih imamo na čakalnem seznamu vsaj še enkrat toliko. Največji porast se je zgodil med covidom in takoj po njem, ko je veliko ljudi začelo delati od doma.«
Če sklepamo po spletnih objavah nekaterih slovenskih vrtcev, niso edini z dolgo čakalno vrsto ljudi, ki bi želeli njihovo kosilo. Na spletni strani Vrtca Velenje denimo obveščajo, da so vse proste kapacitete za odjem kosil pri njih žal zasedene, zato odjem kosil za nove zunanje odjemalce ni več možen.
Skuhano doma, temelj zdravja
»Razcvet dostave hrane na dom vsekakor kaže, da Slovenci vse manj pogosto kuhamo doma,« razmišlja chef Tomaž Kavčič. »A to velja predvsem za večja mesta, kjer je ta trend najbolj opazen in razširjen. Slovenija je razpršeno poseljena, zato verjamem, da na podeželju in v manjših krajih še vedno prevladuje domača kuhinja. V zadnjih letih se je občutno povečala tudi ponudba hitre hrane in že pripravljene hrane v trgovinah, kar kaže na širše spremembe v naših prehranskih navadah.
To ima gotovo opraviti s hitrim tempom življenja, številnimi obveznostmi in koncentracijo delovnih mest v urbanih središčih, ki vodijo v to, da doma preživimo vse manj kakovostnega časa – zmanjka ga tudi za kuhanje in skupne obroke. Dostava hrane prihrani čas in ponudi rešitev tistim, ki morda nimajo osnovnega znanja kuhanja – kar je žal vse pogosteje – in se prenaša iz generacije v generacijo.
A tu se prednosti večinoma tudi končajo. Dostavljena hrana – pogosto hitra, industrijsko pripravljena – dolgoročno ne more nadomestiti vrednosti domačega obroka. Priprava hrane doma je temelj zdravega prehranjevanja in obenem eden ključnih stebrov družinskega življenja. Skupno kosilo ali večerja, ki ju pripravimo sami, sodita med vse redkejše, a dragocene trenutke pristnih družinskih odnosov. Kljub vsem spremembam in hitremu tempu življenja pa verjamem, da se bo vrednost domače kuhinje ohranila – morda celo ponovno okrepila,« je prepričan.
»Opaziti je, da si vse več ljudi želi kakovostnejših obrokov, več stika s sestavinami, več znanja in zavedanja o tem, kaj postavljajo na mizo. Vedno več mladih išče stik s tradicijo, z lokalnim, naravnim. In to je velik razlog za optimizem. Če bomo znali domače kuhanje predstaviti kot užitek, ne kot obveznost, bomo znova odkrili njegovo moč povezovanja, ustvarjalnosti in skrbi drug za drugega.«
Prihodnost domače kuhe ne skrbi Urške Fartelj, ustvarjalke priljubljenega kulinaričnega bloga 220 stopinj poševno in avtorice kuharskih priročnikov. »Glede na to, v kolikšnem številu ljudje obiskujejo kulinarično stran 220 stopinj poševno, bi lahko dejala, da vsak dan vsaj dvakrat kuhajo doma,« se nasmeje. »Mladi radi posegajo po preprostih in hitrih receptih, tudi takih, ko za neko kompleksnejšo jed uporabijo kupljene predpripravljene sestavine, ki pa morajo biti brez umetnih dodatkov.« Vsakih pet let se sicer menjajo diete oziroma »modno prehranjevanje«, opaža: »Prejšnji trend z maščobami bogate hrane (LCHF) so zdaj prehiteli proteini. Starejša populacija pa še vedno prisega na domačo hrano, na doma pridelane sestavine. Na jedi, ki smo jih jedli kot otroci in nas spominjajo na mamino in babičino kuhinjo.«
Sam svoj chef
»Domača priprava obrokov je še vedno pomemben del vsakdana številnih posameznikov in družin, čeprav se v zadnjih letih kaže tudi porast naročanja hrane in prehranjevanja zunaj doma,« se strinja doc. dr. Živa Lavrič, raziskovalka na Inštitutu za nutricionistiko (raziskovalna skupina Prehrana in javno zdravje).
»Navade se razlikujejo glede na življenjski slog, delovni čas, dostopnost ponudbe in osebne preference, zato je težko podati enotno sliko, zdi se pa, da ljudje pogosto kombinirajo različne možnosti, od kuhanja doma do naročanja ali prehranjevanja zunaj.
Razlika med doma pripravljenim obrokom in obrokom npr. iz bližnjega vrtca ali restavracije je še najbolj odvisna od ponudnika in njegovega načina priprave hrane. V nekaterih primerih so takšni obroki bolj uravnoteženi, drugje manj. Zato je težko posploševati, pomembno je, kakšne sestavine se uporabljajo, kako so pripravljene in ali obrok vsebuje vse ključne komponente zdravega obroka, različno zelenjavo kot vir vlaknin, vitaminov in mineralov, kakovosten vir beljakovin (kot so jajca, stročnice, ribe ali pusto meso) ter polnovredne ogljikove hidrate (npr. polnozrnati riž, krompir ali polnozrnate testenine).
Pri naročenih oziroma predpripravljenih obrokih je sicer priporočljivo več pozornosti nameniti sestavi obroka. Pogosto imajo takšni obroki več maščob, soli ali energije, zato je koristno izbirati čim bolj uravnotežene možnosti z dovolj zelenjave, kakovostnih beljakovin in s predvsem primerno velikimi porcijami. Kadar kuhamo doma, imamo več nadzora nad tem, kaj damo v lonec, izbiramo sestavine po svojem okusu, prilagodimo način priprave in količine, kar lahko pomeni bolj uravnotežen in nam prilagojen obrok – če se seveda za to odločimo.«
Bolj kot to, ali si kuhamo sami ali to za nas počnejo drugi, je torej pomembno, da so obroki karseda zdravi, dobro izbrani in kakovostno pripravljeni. In da tudi doma raje kot po predpripravljenih krompirjevih izdelkih (npr. zamrznjenem pomfritu) posegamo po svežem krompirju in iz njega pripravimo najokusnejše jedi.
Domače kuhanje za več zdravja
Mojca Cepuš, svetovalka za zdravo prehrano in hujšanje, certificirana nutricionistka: »Moje izkušnje kažejo, da večina klientov, ki me kontaktirajo, uživa večino obrokov zunaj doma ali pa naročajo hrano na delovno mesto. To je pogosto tudi eden izmed razlogov za povečano telesno težo, saj taki obroki praviloma vključujejo več predelanih sestavin, soli, maščob in manj hranilno kakovostnih živil. V programu, ki ga izvajam, pa postopoma uvajajo nazaj navado kuhanja doma, kar se izkaže za ključno pri dolgoročnem izboljšanju prehranskih navad.
Glavna razlika je v sestavi in nadzoru nad sestavinami. Doma pripravljeni obroki običajno vsebujejo več zelenjave, kakovostnih maščob in manj predelanih živil, medtem ko naročeni obroki pogosto vsebujejo več soli, nasičenih maščob in manj vlaknin. Poleg tega doma lahko prilagodimo količino obroka svojim potrebam, obrok je cenejši in hkrati prehransko kakovostnejši. Kljub temu pa za marsikoga predstavlja oviro, ker je za kuhanje potreben čas. A dolgoročno gledano, domače kuhanje prispeva k boljšemu zdravju in večji prehranski raznolikosti.«
Skrivnost predelanega krompirja
»Zagotovo so v 15 letih slovenska gospodinjstva zamenjala krompir za zamrznjene krompirjeve izdelke (zamrznjen pomfrit in podobno), ki pa prihajajo iz uvoza – večinoma iz severne Evrope. Praviloma gre za živila z visokim negativnim okoljskim odtisom (intenzivna kmetijska praksa z gnojili in uporabo fitofarmacije), ki so za povrh še energetsko zelo potratna (večmesečno ali večletno zamrzovanje, dolge transportne poti …). Trend so v Slovenijo prinesli nemški diskontni trgovci. 'Popuščajo' tudi nekatere kuhinje v osnovnih šolah, vrtcih, bolnišnicah in domovih za ostarele, ki krompir uporabljajo kar v prahu. Žal so te spremembe večinoma negativne z vidika trajnosti, ki jo tako naglas opevamo. Gre za konzervirano hrano iz tujine, z močnim negativnim okoljskim odtisom, je pa cenejša, preprostejša za pripravo. Potrošnik izbira,« pojasnjuje Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, profesor in prodekan za razvoj, kakovost in prenos znanj na ljubljanski biotehniški fakulteti.
Martina Bavec, redna profesorica na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, dodaja, da je le še malo javnih zavodov, ki kupijo krompir in ga sami lupijo. »Ampak predpripravljen krompir zavodom ponuja tudi že nekaj slovenskih kmetij. To se najbrž tudi že šteje kot predelan krompir, čeprav je dejansko svež z rokom trajanja nekaj dni, shranjen v slani raztopini in ohlajen. Osebno me bolj kot karkoli drugega skrbi, da je slovenskega krompirja iz desetletje v desetletje manj in vse več uvoženega.«
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
