Profimedia

"Pozdravljeni! Zanima me, kako odpraviti prhljaj z lasišča. So to res glivice? Kako pomaga divji rožmarin? Imam 23-letnega sina, študenta, ki ima zelo goste lase. Voda zlepa ne pride do kože. Prhljaj ima zadnjih nekaj let, spomladi pa tudi alergijo, ki se kaže kot zaprt, »nabasan« nos in občasno kihanje. Je to dvoje lahko kako povezano in kaj svetujete? Lep pozdrav!" 

Simona

revija Jana

Spoštovani,

prhljaj ni bolezen sama po sebi, temveč klinični znak, ki se kaže kot luščenje odmrlih kožnih celic lasišča, pogosto spremljano s srbenjem in včasih z vnetjem. Vzroki za prhljaj so številni – od blagih motenj v delovanju žlez lojnic, preko glivičnih okužb, pa vse do kroničnih vnetnih dermatoz. Na srečo je velika večina tovrstnih težav bolj nevšečnost kot resno obolenje.

Navaden prhljaj (Pityriasis simplex capitis) je najpogostejša oblika. Največkrat se prvič pojavi pri dvajsetih letih in izzveni po petdesetem letu. Lahko se kaže kot difuzno drobno luščenje ali kot posamezna žarišča brez vnetja. Nekateri pripisujejo pomembno vlogo glivi Malassezia spp., kot tudi drugi mikrobni flori lasišča. Prisotna je stanjšana rožena plast, ki se pospešeno lušči. Prhljaja z zdravljenjem ne moremo popolnoma odpraviti, lahko pa ga vzdržujemo v blagi obliki. V uporabi so šamponi s cinkovim piritionom ali selenovim disulfidom, kot tudi šamponi z antimikotiki (npr. ketokonazolom), ki učinkujejo protivnetno in fungicidno.

Luskavica

V primeru kroničnega vnetnega stanje kože, ki prizadene predele, bogate z lojnicami (lasišče, obraz, prsni koš), in se pokaže z rumenkasto-belimi mastnimi luskami, rdečino in srbenjem, moramo pomisliti na možnost seboroičnega dermatitisa. Nastane zaradi prepletanja več dejavnikov: pretirane aktivnosti žlez lojnic, preobčutljivosti za kvasovko Malassezia spp. in genetske predispozicije. Pogosta poslabšanja pričakujemo jeseni ali pozimi ali ob stresu. Simptomi se blažijo z uporabo ustreznih šamponov, debelejše obloge lusk se lahko odstranjujejo z indiferentimi mazili ali s salicilno kislino v olju ali hidrofilnem mazilu. Pri hujših oblikah zdravnik svetuje lokalni in/ali sistemski protivnetni in antimikotični pripravek.

Ob pojavu debelih, srebrnkastih lusk na močno pordeli koži, ki pogosto sega čez lasno mejo, lahko razmišljamo o možnosti luskavice, pri čemer ni nujno, da bodo prizadeti tudi drugi deli telesa. Takrat so luske debelejše in bolj zlepljene kot pri »navadnem« prhljaju, pogosto je prisotna pozitivna družinska anamneza. V teh primerih sprva svetujemo indiferentna mastna mazila in oljne kape za odstranitev lusk z lasišča ter uporabo ustreznih šamponov. Nadaljnje zdravljenje je zelo raznoliko in prilagojeno obliki bolezni, pridruženim boleznim in starosti bolnika.

Redkejšo obliko prhljaja, pri kateri se pojavijo goste, srebrnkaste luske, ki se oprimejo las in jih zlepijo v šope, pa imenujemo Pityriasis amiantacea. Vzroki so različni, med drugimi je lahko posledica suhe in občutljive kože lasišča, pojavlja se ob znani atopiji oziroma alergijah, ki jih navajate tudi pri sinu.

Prhljaj pri atopiji

Kronično vnetno stanje kože z motnjo v kožni barieri, pogosto pri osebah z alergijami, astmo ali drugimi atopijskimi bolezni, poznamo kot atopijski dermatitis in lahko svojo klinično sliko pokaže v obliki  suhe in srbeče kože lasišča. Prhljaj pri atopiji je pogosto bolj suh, brez mastnih lusk, suhe luske so lahko brez izrazite rdečine. V tem primeru je zadostno in učinkovito vlaženje kože, za umivanje kože priporočamo izdelke brez umetnih konzervansov in dišav kot tudi blaga mila brez dišav (sintetični detergent sindet), ki pomagajo vzdrževati ustrezen pH kože. Vedno jih je treba temeljito izplakniti.

Srbenje, rdečina in luščenje se v sklopu kontaktnega alergijskega dermatitisa  lahko pojavijo nekaj dni po ponovni izpostavitvi različnim alergenom (sestavine v neustreznih šamponih, konzervansi, dišave …); znake iritativnega kontaktnega dermatitsa pa pričakujemo že po prvi izpostavitvi različnim dražečim snovem.

Krožne lezije z luščenjem, lomljenjem las in včasih pustulami, ki se sicer pogosteje pojavljajo pri otrocih in starejših, lahko predstavljajo klinično sliko glivične okužbe lasišča, ko za zdravljenje potrebujemo sistemsko in lokalno antimikotično terapijo.

Pomembno je vedeti, da prhljaj ni vedno le »suha koža«, ampak je lahko znak drugih in  resnejših težav. Ker so klinične slike različnih bolezni lahko podobne, je za pravilno zdravljenje ključno dermatološko ocenjevanje, včasih tudi mikološka preiskava ali biopsija. Nepravilno zdravljenje lahko stanje poslabša ali prikrije osnovno bolezen. Zgodnja pravilna diagnoza omogoča učinkovito zdravljenje in preprečuje zaplete. Zato vašemu sinu, če se težave ponavljajo ali večajo, svetujem dermatološki pregled. Tam bodo stanje natančneje opredelili in ustrezno zdravili.

Lep pozdrav,

Olga Točkova, dr. med., specialistka dermatovenerologije

revija Jana

Objavljeno v reviji Jana, št. 30, 29. julij 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana