Profimedia

Ena izmed najbolj znanih modrih con je zagotovo japonska Okinava, nam najbližja pa je italijanska Sardinija. Sicer med modre cone uvrščamo še grško Ikarijo, Nicoyo na Kostariki ter mesto Loma Linda v Kaliforniji. Čeprav se omenjena mesta nahajajo na različnih delih sveta, pa jih povezuje presenetljivo podobna prehranska filozofija.

Profimedia

Znotraj modrih con tako prevladuje rastlinska hrana, ki temelji na zelenjavi, stročnicah, polnovrednih žitih in sadju. Tamkajšnji prebivalci meso uživajo le redko, navadno ob kakšnih posebnih priložnostih. Vsakodnevni vir beljakovin najdejo v leči, fižolu in čičeriki, pa tudi sicer zaužijejo veliko stročnic in oreščkov. Pest oreščkov na dan se sicer že dlje časa povezuje z nižjim tveganjem za srčno-žilne bolezni.

Profimedia

Ob tem pazijo, da zaužijejo čim manj procesirane hrane. Tako v modrih conah praktično ne poznajo industrijskih prigrizkov in sladkorjev. Hrana je preprosta, domača in lokalna.

Čeprav jih v biti povezuje ista filozofija, pa se seveda del razlikuje tudi od lokacije, kjer se cone nahajajo. Tako se prebivalci Okinave držijo pravila, da jedo le toliko, da so približno 80 odstotkov siti, s čimer se izognejo prenajedanju. Kar se tiče maščob, na Sardiniji in v Grčiji priprava jedi temelji na olivnem olju, na Kostariki prednjači avokado, na Japonskem pa uživajo predvsem ribje jedi. 

Pexels

Modre cone nas tako učijo, da restriktivne diete niso ključ do uspeha, temveč je precej boljše, če se zgledujemo po omenjenih kulturah: na krožniku naj prevladuje rastlinska hrana, porcije zmanjšajmo in obenem poslušajmo svoje telo, jejmo pa preprosto in sezonsko.

Modre cone nas učijo tudi to, da se je treba med uživanjem hrane ustaviti in – uživati. Tako je priporočljivo, da hrano delimo z drugimi in na tak način obroke spremenimo v družaben dogodek ter jih ne vidimo zgolj kot nujo, ki jo na hitro opravimo med vsakdanjimi obveznostmi.

Profimedia