Kako je Janja Urbančič v enem letu izgubila 13 kilogramov
'Potreba po hrani je samo pokrovka za sram,' pravi Janja Urbančič, ki je po letih diet, motenj hranjenja in obsesij končno našla svobodo v odnosu do hrane.

Janja Urbančič iz Novega mesta, sicer svetovalka za osebno rast, se je že kot otrok srečevala s čezmerno težo, potem z bulimijo, nakar je zapadla še v ortoreksijo (obsedenost z zdravo prehrano). Vmes je preizkusila sto in eno dieto, pri 35 letih pa imela vsega dovolj in se odločila, da bo jedla, kar ji pač prija. Spet se je zredila in pogosto zbolevala. Zato je poskusila še z zadnjo možnostjo: urejanjem odnosa do sebe in hrane. V enem letu je izgubila 13 kilogramov.
»Že vse življenje se borim z odvečnimi kilogrami in odvisnostjo od hrane. Kot najstnica sem imela bulimijo, nato sem zapadla v ortoreksijo, pa preizkusila 101 dieto. In seveda nič ni pomagalo,« začne pripoved Janja. Vse se je začelo s prenajedanjem v najstniških letih, ki se je pojavilo kmalu po spolni zlorabi. »Hrana mi je služila kot orodje za pomirjanje notranje napetosti. Ko sem se preveč zredila, pa sem našla način, kako obdržati telesno težo in vseeno nadaljevati s prenajedanjem. Začela sem bruhati, čedalje pogosteje, in sčasoma le dojela, da to ni prav zdravo. Takrat sem poklicala na SOS telefon. Tam so mi povedali, da niso usposobljeni za takšne stiske, in mi dali številko nekoga drugega, a ga nisem nikoli poklicala. Odločila sem se, da bom z bruhanjem prenehala sama. Res mi je skoraj uspelo, razen v stresnih obdobjih, a težave s hrano so ostajale,« se spominja.

Bulimijo je zamenjala ortoreksija
»Nekako sem morala nadzorovati svoje notranje počutje. Prej z bruhanjem, nato sem se cele dneve ukvarjala s tem, kaj jem. Najprej sem šla na 21-dnevni post, potem sem bila eno leto presnojedka, zatem nekaj časa veganka in še pozneje vegetarijanka. Ogromno časa sem posvečala temu, da sem jedla bio, zdravo ... vse z namenom počutiti se 'čisto' in imeti kontrolo nad hrano, kontrolo nad svojimi čustvi. Nehala sem, ker preprosto nisem več zmogla tempa. Dolgoročno se je težko ves čas upirati hlepenju po hrani, ki diši. In tako sem počasi prešla nazaj na prenajedanje.« Pogosto je poskušala obvladati težo z dietami, a pri njih nikoli ni vztrajala prav dolgo.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 37, 16. september 2025.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.


E-novice · Zdravje
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se