Revolucija: Presaditev prašičjih organov v človeka hitro napreduje
Presaditev prašičjih organov v človeka napreduje z velikimi koraki. Če bomo premagali preostale imunske ovire, bo organ takoj na voljo za vsakega primernega bolnika, kar bi zmanjšalo potrebo po dolgotrajni dializi ali drugih podpornih terapijah.
Obenem pa transplantacija iz prašiča v človeka omogoča, da spremenimo darovalca, namesto da zgolj zaviramo imunski odziv prejemnika, kar ima lahko hude posledice za zdravje in življenje bolnika.
Od znanstvene fantastike do resničnosti
Presaditev živalskih organov v človeka, imenovana ksenotransplantacija, je dolgo veljala za znanstveno fantastiko. A že v 20. stoletju so znanstveniki sanjali o tem, da bi lahko pomanjkanje človeških organov rešili s pomočjo živali. Prvi poskusi so bili z organi opic, kar je sprožalo velike etične pomisleke, pa tudi »tehnične« ovire so pri teh naših daljnih sorodnikih nezanemarljive. Opice se namreč razmnožujejo počasi, njihovi organi pa so težko dostopni in dragi. Zato so raziskovalci svoj pogled kmalu usmerili k prašičem, saj imajo te živali veliko mladičev, hitro rastejo, njihovi organi pa so po velikosti in zgradbi že v osnovi podobni človeškim. Poleg tega je uporaba prašičjih tkiv že dolgo prisotna v medicini, denimo za menjavo srčnih zaklopk.
Preboj je povzročil genski inženiring
Prelomnica je prišla z razvojem genskega inženiringa. Prašičji organi namreč sprožijo silovit imunski odziv v človeškem telesu, ki lahko že v nekaj minutah uniči presajeni organ. Pojav imenujejo hiperakutna zavrnitev. Glavni krivec zanj je molekula, imenovana alfa-gal, ki jo imajo prašiči na površini celic, ljudje pa proti njej tvorimo protitelesa. Z uporabo sodobnih metod, kot je CRISPR-Cas9, lahko znanstveniki natančno izrežejo ali »izključijo« gene, ki jo povzročajo. Poleg tega lahko v genom prašiča dodajo človeške gene, ki organom pomagajo, da jih človeško telo sprejme, na primer gene, ki zmanjšajo vnetja, uravnavajo strjevanje krvi ali preprečujejo poškodbe drobnih žil. Ta proces se imenuje gensko urejanje in poteka tako, da v zgodnji razvojni fazi prašičjim zarodkom vstavijo ali odstranijo izbrane gene. Rezultat so gensko spremenjeni prašiči, katerih organi so »prijaznejši« do človeškega imunskega sistema.
Ledvice, jetra, pljuča ...
V zadnjih letih smo bili priča zgodovinskim uspehom.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 37, 16. september 2025.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
E-novice · Zdravje
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
