Shutterstock

V slovenskih vrtcih, šolah, bolnišnicah, domovih za starejše in menzah javnih institucij se je v zadnjih letih kakovost hrane znatno izboljšala. Tudi po zaslugi ukrepov države, ki sistematično spodbuja javne zavode k odkupovanju ekološko in zdravstveno neoporečnih, lokalno pridelanih živil. Toda časi plastičnih sendvičev s poli salamo iz supermarketa za šolsko malico še zdaleč niso minili; kljub nespornemu napredku ima Slovenija na tem področju še preveč rezerv, ki jih je treba nujno izkoristiti. Le tako bodo otroci, bolniki in oskrbovanci javnih zavodov prišli do resnično primerne hrane, država pa bo bistveno okrepila samooskrbo in domačim pridelovalcem zagotovila preživetje na trgu. A večina ravnateljev in direktorjev javnih zavodov je nad tem vse prej kot navdušena.

Shutterstock

Slovenija

V Sloveniji smo v tem trenutku samooskrbni samo za dober teden dni

Javni zavodi in institucije so velik delež slovenskega prehranskega trga, saj letno porabijo med 100.000 in 120.000 ton živil oziroma približno desetino vse porabljene hrane v Sloveniji. Če bi uspeli učinkovito povezati domače kmete in predelovalce s tolikšno potrošnjo, bi v dobršni meri zagotovili njihovo preživetje na trgu, mimogrede pa s skrajšanjem dostavnih poti še pomembno razbremenili okolje. Predvsem pa se lahko s tem znatno izboljša zdravje otrok; kot navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), otroci in mladostniki v času bivanja v vrtcu ali šolah zaužijejo od 20 do kar 70 odstotkov dnevne hrane – in kot vemo vsi, je dobra hrana najboljše zdravilo in tudi jamstvo za ustrezen telesni razvoj.

Estrada

Igralka Vesna Slapar ljubeče središče umetniške družine

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 46, 18. novembra 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana