Profimedia

V srbskih menjalnicah vlada turbulentno obdobje. Evre je namreč potrebno "rezervirati" in jih priti nemudoma zamenjat, sicer jih zmanjka. Srbske oblasti trdijo, da gre za neutemeljeno paniko, a tuji mediji poročajo o precejšnjem strahu državljanov glede dodatnih zaostritev ameriških sankcij proti Naftni industriji Srbije (NIS) in morebitnimi posledicami za bančni sistem.

Okoliščine neznane

Srbija po sumljivi smrti svojega trgovca z orožjem v Moskvi brez odgovorov

Evrov zmanjkuje povsod po Srbiji, izmenjavo pa je potrebno izvesti v zelo kratkem času po rezervaciji, poroča nemški portal Deutsche Welle. Povpraševanje po evrih je močno naraslo pred približno desetimi dnevi, potem ko je srbski predsednik Aleksandar Vučić javno opozoril, da bi se ameriške sankcije proti NIS lahko razširile tudi na banke, ki z družbo poslujejo. Med njimi je – vsaj za zdaj – tudi Narodna banka Srbije (NBS).

Profimedia

Narodna banka umirja strasti

NBS je paniko pripisala medijem in družabnim omrežjem, obenem pa so pri banki poudarili, da ni realnih razlogov za množično menjavo dinarjev v evre. Ob tem je banka napovedala, da bo po potrebi prekinila sodelovanje z NIS in tako zaščitila plačilni sistem. Hkrati je ukinila dodatno provizijo pri menjavi valut in menjalnicam dovolila le še 1,25-odstotni odklon od srednjega tečaja. S tem želijo preprečiti, da bi cena evra presegla 120 dinarjev, kar oblasti označujejo kot psihološko mejo. Novi srednji tečaj znaša 117,3615 dinarja za evro.

Kot nekoč nemška Marka

Čeprav je dinar v primerjavi z evrom oslabel le za okoli 0,2 odstotka, gre po besedah Borislava Brujića iz Združenja menjalnic Srbije za največje gibanje tečaja v daljšem obdobju. Razmere naj bi se sicer že stabilizirale, menjalnice pa naj bi imele celo več evrov, kot jih potrebujejo. A vedenje strank kaže drugače – ljudje se množično zatekajo k evru, ki v Srbiji že desetletja velja za varnejšo valuto, skoraj na ravni nekdanje nemške marke.

Profimedia

Psihološko ozadje panike je očitno. Spomin na devetdeseta leta, hiperinflacijo in razpad dinarja je še vedno živ. "To je trajno oblikovalo nezaupanje v domačo valuto in institucije," je za Deutsche Welle opozoril Ivan Stanojević s Fakultete za politične vede v Beogradu. 

Vučić rabi paniko, da lahko nastopi v vlogi rešitelja

Medtem ko oblasti mirijo finančni sektor, resnejša vprašanja ostajajo odprta pri oskrbi z nafto. Po naftovodu JANAF že več kot dva meseca ni pritekla niti kapljica, rafinerija v Pančevu ne deluje, dogovora o spremembi lastništva NIS pa še ni. Washington za zdaj ne kaže pripravljenosti za izjeme pri sankcijah.

Profimedia

Kritiki opozarjajo, da oblast paniko uporablja politično. Po mnenju Stanojevića jo Vučić potrebuje, da se lahko znova postavi v vlogo rešitelja – bodisi pri krizi NIS bodisi pri domnevnem zlomu finančnega sistema.