Onkološka bolnica št. 6196: Kdo nam je ukradel svobodo zgoraj brez?
Sedim na terasi, hladim svojo srbečo kožo, gledam proti plaži, opazujem ljudi in ugotavljam, da je svet dokončno skrenil s poti.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Okoli mene vre jadransko poletje, a namesto sproščenega valovanja morja in teles me obdaja nekaj povsem drugega. Tekstil. Gore tekstila. Plastika, filtri in tisti nevidni, a še kako občutni novi puritanizem, ki nas je zategnil bolj kot najtesnejše kopalke.
A še nedavno je bila slika čisto drugačna. V času moje mladosti je bila jadranska obala videti povsem drugače. Na plaži s(m)o bile skoraj vse ženske zgoraj brez. Moja mama, vaša mama, soseda, teta in naključna gospa iz Münchna. To je bilo nekaj povsem samoumevnega, naravnega in osvobojenega. Da o nudističnih kampih sploh ne govorim – v zlatih časih jih je bilo na Jadranu okoli sedemdeset, danes pa ne vem, če jih boste našteli dvajset. Pa še tisti, ki so ostali, se krčijo hitreje kot sladoled na julijskem soncu.
Kaj za vraga se je zgodilo z nami? Kako nam je uspelo v treh desetletjih napredka zariniti tako globoko v vzvratno prestavo? Več različnih vzrokov sem našla za ta propad osvoboditve teles. V osemdesetih in devetdesetih letih si bil na plaži varen. Največja grožnja tvoji zasebnosti je bil kakšen stric z analognim fotoaparatom na film, ki je nerodno fotografiral galebje jate, pa še tisti film je moral kasneje odnesti razvit v lokalno fotodelavnico, kjer so ga vsi poznali, in bi ga bilo preprosto sram.
Danes? Danes ima vsak mimoidoči, vsak napol pismen mulc in vsak naključni čudak v žepu visokoločljivostno kamero z neposredno satelitsko povezavo do svetovnega spleta. Biti zgoraj brez danes ne pomeni več le brezskrbnega lovljenja enakomerne zagorelosti. Pomeni tveganje, da tvoja fotografija v petih minutah konča v neki bizarni skupini na Viberju ali na družbenem omrežju z zlobnimi komentarji. Tehnologija nam je obljubljala svobodo, prinesla pa nam je panoptikon. Pametni telefoni so ubili sproščenost, ker so brez milosti usmrtili zasebnost.
Nekoč je bilo golo telo na plaži preprosto ... telo. Anatomija, ki diha, plava in uživa v poletju. Brez odvečne filozofije. Z vzponom interneta in hiperdostopne pornografije pa se je vsaka golota v javnem prostoru brutalno seksualizirala. Moški pogled se je spremenil, postal je bolj agresiven, družba pa je začela na ženske prsi gledati izključno skozi prizmo tistega, kar se prodaja na klik. Ženske so se preprosto umaknile pod blago, da bi si kupile tisti osnovni mir pred buljenjem.
A pazite ta paradoks: družbena omrežja so danes polna golote (Instagram in TikTok praktično pokata po šivih), vendar gre za visoko kurirano, filtrirano, sfrizirano in do amena zglajeno »popolnost«. Realno, normalno človeško telo – tisto s celulitom, strijami, brazgotinami, porodnimi sledmi ali pač povsem običajno gravitacijo let – je postalo nezaželeno. Nudizem je bil prostor ultimativne enakosti: tam so bili vsi enaki, debeli in suhi, stari in mladi, vsi v istem košu narave. Danes pa vlada teror digitalne popolnosti, ki ljudi zapira v varno, a zadušljivo zavetje tekstila.
Seveda pa ne smemo pozabiti na našega starega prijatelja – surovi kapitalizem. Turistične korporacije so hitro ugotovile, da klasični nudisti (ki so bili v resnici ljudje zmernih navad, usmerjeni k naravi in miru) ne zapravijo dovolj denarja za neuporabne luksuzne neumnosti. FKK kampe je bilo zato treba nujno preurediti v luksuzne glampinge, mobilne hišice in družinske resorte z dragimi tobogani in koktajl bari, saj to prinaša trojne dobičke. Goloto so enostavno privatizirali in jo zaprli za visoke, drage zidove wellness centrov. Če se že hočeš sleči, moraš za to plačati vstopnico.
Tako zdaj sedim tukaj, opazujem to zapeto plažo in ugotavljam, da so bile naše mame v osemdesetih svetlobna leta pred današnjimi generacijami. Mislili smo, da drvimo v svobodno, odprto prihodnost, končali pa smo v svetu, kjer je telo ponovno postalo tabu, strah pred kamerami pa večji od želje po svobodnem vdihu.
Popravljam si naramnice kopalk, ki mi dražijo že tako srbečo kožo, in ugotavljam, da je danes bolj normalno, da imaš na plaži oblečeno majico ali da si ves zavit v šal, kot da bi bil zgoraj brez. Golota je postala sumljiva, pokritost pa samoumevna.
Jaz pa čakam na čas, ko se bomo ženske znova osvobodile. Pa magari prsi za začetek.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!