Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Jaiyah »Johnny« Tauasuesimeamativa Saelua je čedna ženska: visoka skoraj meter devetdeset, vitka in graciozna, z velikimi mandljevimi očmi, čutnimi ustnicami in dolgo črno grivo, ki se ji v slapu razliva čez ramena. Prava baba, bi se reklo.

Ta prava baba pa je tudi dolgoletni legendarni branilec (moške) nogometne reprezentance Ameriške Samoe, otoške mikro države v Pacifiku, ki ji je s svojo fizično igro v obrambi in brezkompromisnimi štarti na nasprotne napadalce pomagala priboriti redke (beri: edine) trenutke slave, ob katerih ni ostal ravnodušen niti Hollywood.

Danes osemintridesetletna Jaiyah se je rodila kot deček in se pri enajstih letih navdušila nad nogometom; nekje med adolescenco pa je spoznala, da je pravzaprav fa'afafine, »kakor ženska«, pripadnica tretjega spola, ki ga poznajo številne polinezijske kulture.

Profimedia

Pri petnajstih letih je leta 2004 prvič zakorakala na igrišče kot član ameriškosamoanske nogometne reprezentance in hitro postala eden njenih najbolj priljubljenih igralcev – pa čeprav je tedaj imela simpatično, a hudo nepraktično navado, da se je po vsakem storjenem prekršku opravičevala nasprotnikom.

Česar pa ji ni zameril prav nihče v družbi preostalih sanjačev, ki so z neizmernim ponosom in gorečnostjo zastopali barve idilične državice – kakor »Johnny« so bili tudi oni povečini nevešči nogometa; preglavice so jim delali že osnovni elementi, kot sta »štopanje« žoge in brcanje s šibkejšo nogo.

Izvirna psihoterapija po rekordni blamaži

Ameriška Samoa, formalno avtonomni teritorij pod okriljem ZDA, je revna državica z 200 kvadratnimi kilometri površine, na katerih živi okoli 44.000 duš, od najbližje celine ločenih s skoraj deset tisoč kilometri oceana – ne prav spodbudno okolje za razvoj vrhunskih, globalno konkurenčnih športnih ekip.

Uradnim tekmovanjem v žogobrcu so se otočani pridružili leta 1983, ko so prvič poslali svojo ekipo na Pacifiške igre, na tekmovanjih pod okriljem svetovne nogometne zveze FIFA pa je Ameriška Samoa formalno debitirala leta 1998.

Odveč je reči, da se stvari niso odvijale po željah; visoki porazi so se vrstili drug za drugim, dno pa je bilo doseženo z atomsko bombo, s katero je ameriškosamoansko mrežo med kvalifikacijami za svetovno prvenstvo raztrgala močna Avstralija –  ta je z 31 goli proti nič postavila svetovni rekord za reprezentančne tekme, ki velja še danes.

· Svetovno prvenstvo 2026

Neverjetno: Kar 17 bosanskih reprezentantov ni rojenih v BiH

V ekipi polinezijskih ribičev, računovodij, hišnikov in drugih rekreativcev, ki so zastopali ljubljeno deželico, je bil tedaj tudi 31-letni vratar Nicky Salapu.

Ponižanje pred vsem svetom ga je travmatiziralo do te mere, da si je bil prisiljen celiti rane na nadvse inovativen način: v videoigrici FIFA je oblikoval virtualno reprezentanco svoje dežele in se z njo nato znova in znova z astronomskimi zmagami izživljal nad avstralskim moštvom – tega ni upravljal nihče, kar pomeni, da je pobesneli Salapu prek zaslona pošiljal pikslaste žoge v nebranjen gol, strel za strelom, ure in ure.

Zdaj pa zares!

Z rekordnim porazom je Ameriška Samoa tudi uradno pristala na zadnjem mestu med reprezentancami sveta; nižje ni bilo več mogoče pasti, več golov ni bilo moč pokasirati.

Nakar je leta 2011 za Nickyja, Johnnyja in preostale dobrodušne kostolomce posijal žarek upanja v podobi nizozemskega trenerja Thomasa Rongena, ki ga je samoanska nogometna zveza angažirala z namenom, da bi državi priboril vsaj kanček spoštovanja – in po možnosti celo vknjižil kakšno zmago.

Profimedia

Rongen sicer ni bil nič posebnega, kot nekdanji igralec in kot trener je spadal kvečjemu v tretjo ligo svetovnega fuzbala – kar pa je bilo še vedno vsaj za prislovičnih šest krogov (nogometnega) pekla višje od pacifiških zanesenjakov.

Ko je novi trener na treningu prvič videl svojo krivonogo ekipo s preklastim tretjespolnikom na čelu obrambe in vampastim napadalcem po imenu Rambo kot glavno grožnjo nasprotnim vratarjem, se je lahko samo prijel z glavo. Toda Nizozemec ni obupal.

Tri tedne, kolikor je manjkalo do novih kvalifikacij za svetovno prvenstvo, je potrpežljivo pilil svoje igralce, jih spočetka učil osnov igre in jim vbijal zmagovalno miselnost; še celo štoper(ka) Saelua si je vzel(a) k srcu njegove nasvete, naj se za božjo voljo neha obnašati do nasprotnikov kot turistični vodič po zelenici in naj se namesto tega ravna po preverjenem starem receptu žoga lahko gre dalje, človek ne sme.

· Domači

Aleksandra Česen je prva slovenska ženska nogometna glavna sodnica

V trenutkih, ki bi jih nadobuden režiser lahko mirno podložil z osladnim motivacijskim težkim rockom iz kultne boksarske filmske serije Rocky, je železni Rongen korak za korakom spreminjal krotko, boja nevajeno nrav polinezijskih domorodcev in jih spajal v … ne ravno ubijalski stroj, zato pa vsaj v nogometni ekvivalent električnega šilčka.

Od sreče so padali na kolena in jokali. 

Triindvajsetega novembra 2011 je Ameriška Samoa po 38 zaporednih porazih premagala amaterje iz Tonge z dva proti nič. Glede na uradni opis tekme je prvi gol zabil napadalec Ramin Ott s »špekulativnim strelom z velike razdalje, ki se je nekako izmaknil vratarju Tonge in našel pot v mrežo«.

Drugi zadetek je prispeval vezist Šalom Luani, v osnovi sicer igralec ameriškega nogometa (ragbija), ki je naletel na zablodelo žogo, nehote »lobal« nasprotnega čuvaja mreže – in se pri tem lažje poškodoval.

Srečanje je bilo do konca napeto kot struna iz ovčjih črev čez prečke ukulela in Ameriškosamoanci so do zadnjega trepetali za tako želeno odrešitev – zdelo se je že, da je vse izgubljeno, ko je v zadnji minuti tekme strel igralca Tonge poletel proti nebranjeni mreži; tedaj se je od nekod vzel(a) Saelua in muhasto usnje v zadnjem hipu izbil(a) iz golove črte.

Profimedia

Rongenovi varovanci so popadali na kolena, peli in pretakali solze sreče – odzivi so krepko prekosili veselje globalnih ikon nogometne igre ob osvajanju najprestižnejših lovorik. »Počutim se kot šampion!

Končno lahko pustim preteklost za seboj!« je bil evforičen golman Salapu, ki je moral do tistega trenutka kar 91-krat pobrati žogo iz svojih vrat; toliko golov je namreč pokasiral v prejšnjih dveh kvalifikacijskih ciklih (za primerjavo: na drugem koncu sveta je slovenska reprezentanca v kvalifikacijah za mundial v letih 2002 in 2006 prejela 22 zadetkov).

Uspešne nastope je Ameriška Samoa pod Thomasom Rongenom kronala z remijem proti Cookovim otokom – in se odlepila z dna svetovne lestvice reprezentanc FIFA.

Nikoli več luzerji 

Tisti trije goli, ki so jih dobrodušni nogometni diletanti uspeli družno zabiti (prikotaliti), od milostnih nebes izprositi v nasprotni mreži, ostajajo najsvetlejše točke v dosedanji športni zgodovini njihove državice. Že kmalu so se stvari vrnile na svoje mesto in spet so se začeli kopičiti porazi.

Kar pa ne pomeni, da je bilo vse zaman; nasprotno, bežni trenutki sladkosti, ki so jih na zelenici doživeli pacifiški entuziasti, so njihov ponos, njihovo vztrajnost, nedolžno veselje do nogometne igre prenesli na ves svet in navijače ter tudi igralce po vsej zemeljski obli opomnili, za kaj sploh gre.

Prelomne priprave na kvalifikacijski turnir in nato tekme proti Tongi in Cookovim otokom, na katerih so igralci Ameriške Samoe dobesedno leteli po zraku ter grizli travo v želji, da bi vsaj enkrat okusili sladkost zmage, je leta 2014 zabeležil dokumentarni film Naslednji gol je za zmago in navdušil občinstvo po številnih državah.

Profimedia

Leta 2023 je Hollywood po njem posnel celovečerec z istim naslovom – in iskrivi, preprosti, tesno povezani ljudje iz zakotnega otočja so postali zvezde.

Fa'afafine Jaiyah Saelua, prva transoseba, ki je zaigrala na kvalifikacijah za svetovno nogometno prvenstvo, je leta 2015 z medicinskim posegom dokončno spremenila spol in postala biološka ženska, a je kljub temu štiri leta pozneje spet zaigrala za moško reprezentanco; leta 2023 jo je predsednik zveze FIFA Gianni Infantino tudi uradno imenoval za eno od legend svetovnega nogometa, s čimer je v kronikah najbolj priljubljene igre na planetu stopila ob bok veličinam, kot so Pele, Maradona, Zidane, Messi ...

Vratar Salapu je, potem ko je nadvladal svoje demone, spet našel veselje do igre in ga odtlej ni več izgubil – še danes, pri 47, brani za svojo reprezentanco, čeprav se še komaj odlepi od tal. Trener Rongen pa je svoj uspeh v Pacifiku prelil v dobro plačane službe v ameriški nogometni ligi in slednjič prilezel do položaja svetovalca nogometne reprezentance ZDA.

Veselje do igre, ponos države, prijateljstvo s soigralci – to je bistvo nogometa

Danes bilanca nogometne reprezentance Ameriške Samoe po 59 odigranih uradnih tekmah znaša pet zmag, dva remija in 52 porazov, razlika v prejetih in danih golih pa je 385 proti 36 v korist nasprotnikov – na vsak doseženi zadetek jih torej prejmejo vsaj deset.

Najboljši strelec v njeni zgodovini je neki radiolog iz ZDA, ki je zabil cele štiri gole (za Slovenijo je rekorder Zlatko Zahović s 36 zadetki). In še zanimivost: moštvo Ameriške Samoe ni doslej odigralo niti ene domače tekme. Uradno sicer domuje na »stadionu« v prestolnici Pago Pago, ki sprejme 2.000 ljudi, ker pa velja prepoved posebej glasnih dogodkov po pol sedmi uri, na njem ni mogoče igrati uradnih srečanj po urnikih FIFA.

· Svetovno prvenstvo 2026

Nemčija doživela novo nogometno nočno moro: Nagelsmann ne bo odstopil

Medtem ko se Messi, Mbappe, Ronaldo, Modrić in drugi asi na luksuznih stadionih po ZDA, Kanadi in Mehiki kosajo za športno nesmrtnost, ikonični status in sponzorske milijone, na Ameriški Samoi tudi aktualno svetovno prvenstvo spremljajo izključno na zaslonih – verjetnost, da bi državica kadarkoli sodelovala na nogometnem mundialu, je približno enaka kot možnost, da LaToya prejme Nobelovo nagrado za fiziko.

Toda ribiči, poštarji in uradniki na otočju še kar brcajo čaščeno okroglo usnje in se družijo, še kar odhajajo na uradna tekmovanja za »kanonfuter« velikim, še kar grizejo travo, letijo po zraku, si lomijo kosti in preštevajo modrice, pobirajo žogo iz svoje mreže, se smejejo, pojejo – ter  se igrajo nogomet. Kaj torej sploh še ostane velikim?