Malica dražja za 11 odstotkov: kdo jo bo imel še vedno zastonj?
Začetek šolskega leta lahko družinski proračun pošteno obremeni, toda vseh stroškov staršem ni treba plačati iz lastnega žepa.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Šolska malica bo septembra dražja, številnim učencem in dijakom pa jo bo še naprej delno ali v celoti krila država. Preverili smo tudi, kdo je upravičen do subvencioniranega kosila, kdo do brezplačnega prevoza in kaj je z učbeniki ter delovnimi zvezki.
Ko se bodo septembra otroci vrnili v šolske klopi, staršev ne bodo pričakali le seznami potrebščin, novih copat in športne opreme. Med rednimi izdatki so tudi šolska prehrana in prevoz, pri starejših otrocih pa lahko stroški skozi leto nanesejo več sto evrov. Dobra novica je, da lahko država del teh izdatkov prevzame nase.
Prav pri šolski prehrani prihaja z novim šolskim letom tudi sprememba. Cena malice bo višja.
Namesto 1,10 evra bo malica stala 1,22 evra
V osnovnih šolah bo cena malice v šolskem letu 2026/27 znašala 1,22 evra na dan, medtem ko je bila v preteklem šolskem letu 1,10 evra. Gre za približno 10,9-odstotno podražitev.
Če otrok nima subvencije in v šoli malica 20 dni v mesecu, bo račun znašal približno 24,40 evra na mesec. V desetih mesecih je to okvirno 244 evrov, čeprav je dejanski znesek odvisen od števila dni pouka in pravočasno odjavljenih obrokov.
Še precej višji je strošek pri dijakih. Cena dijaške malice se zvišuje s 3,60 na štiri evre na dan, kar pomeni 11,1-odstotno podražitev. Brez subvencije lahko tako 20 dni malice v enem mesecu stane okoli 80 evrov.
Vendar polne cene še zdaleč ne bodo plačevale vse družine.
Za številne osnovnošolce malica ostaja brezplačna
Pri učencih osnovnih šol je do 100-odstotne subvencije malice upravičen otrok iz družine, v kateri povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 711,12 evra.
Če vzamemo primer štiričlanske družine za lažjo predstavo, to pomeni skupni povprečni mesečni dohodek do približno 2844 evrov, pri čemer je treba poudariti, da se upravičenost ugotavlja po pravilih socialne zakonodaje in ne zgolj tako, da starši seštejejo zadnji dve neto plači.
Pri dijakih je sistem razdeljen na več stopenj. Če povprečni mesečni dohodek na osebo znaša do 563,50 evra, država krije celotno ceno malice. Dijak tako ne plača nič.
Če dohodek znaša od 563,51 do 711,12 evra na osebo, pripada 70-odstotna subvencija. Ob novi ceni štirih evrov to pomeni, da družina za malico plača 1,20 evra na dan oziroma približno 24 evrov v mesecu z 20 dnevi pouka.
Pri dohodku od 711,13 do 858,67 evra na osebo država krije 40 odstotkov cene, dijak pa plača 2,40 evra na dan. To je pri 20 obrokih približno 48 evrov mesečno.
Nad to dohodkovno mejo subvencije malice praviloma ni in dijak plačuje polno ceno štirih evrov.
Kaj pa kosilo?
Pri osnovnošolcih država subvencionira tudi kosilo, vendar so pogoji drugačni kot pri malici. Do brezplačnega kosila so upravičeni učenci iz družin, v katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 563,50 evra. Če znaša od 563,51 do 711,12 evra, pripada učencu 50-odstotna subvencija kosila.
To pomeni, da ima lahko isti otrok malico povsem brezplačno, za kosilo pa morajo starši plačati polovico. Enotne cene kosila, ki bi veljala za vse slovenske osnovne šole, ni. Cene določajo šole, zato se zneski med njimi razlikujejo.
Vloge večini staršev ni treba oddajati
Pred začetkom šole se zato marsikdo vpraša, ali mora za subvencijo pravočasno oddati novo vlogo na center za socialno delo. V večini primerov ne.
Če ima družina veljavno odločbo o otroškem dodatku ali državni štipendiji, se upravičenost do subvencije šolske prehrane praviloma ugotavlja na podlagi podatkov iz te odločbe. Posebne vloge samo za subvencijo prehrane zato ni treba vlagati.
Drugače je lahko, če družina nima veljavne odločbe, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti njen dohodkovni položaj. V takem primeru je treba pravico urediti pri pristojnem centru za socialno delo.
Otrok mora biti seveda na šolsko prehrano tudi prijavljen.
Več kot štiri kilometre od šole? Prevoz je brezplačen
Drugi strošek, ki lahko zlasti na podeželju močno vpliva na družinski proračun, je prevoz.
Za osnovnošolce zakon določa, da ima učenec pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče od osnovne šole oddaljeno več kot štiri kilometre.
A štirje kilometri niso absolutna meja. Posebno pravilo velja za učence prvega razreda, ki imajo pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost svojega prebivališča od osnovne šole.
Prav tako lahko brezplačni prevoz ne glede na oddaljenost pripada učencem drugih razredov, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je pot v šolo z vidika prometne varnosti nevarna.
Posebne določbe veljajo tudi za otroke s posebnimi potrebami, pri katerih je lahko pravica do prevoza vezana na odločbo o usmeritvi.
Organizacijo prevozov osnovnošolcev praviloma zagotavljajo občine.
Kaj, če starši izberejo drugo osnovno šolo?
Nekoliko drugače je, kadar starši otroka ne vpišejo v osnovno šolo v njegovem šolskem okolišu, temveč po lastni izbiri v drugo šolo.
Izbira druge šole sama po sebi še ne pomeni, da bo občina plačala ves prevoz do nje. Pri povračilu stroškov je pomembno, koliko bi znašali stroški prevoza, če bi otrok obiskoval šolo v svojem šolskem okolišu.
To je podrobnost, na katero je dobro pomisliti že ob izbiri šole, zlasti če je ta precej oddaljena od doma.
Dijaki imajo subvencionirane vozovnice
Ko otrok vstopi v srednjo šolo, se sistem spremeni. Namesto občinsko organiziranega brezplačnega šolskega prevoza se dijaki praviloma vključijo v sistem subvencioniranega javnega potniškega prometa.
Subvencionirane vozovnice so namenjene dijakom in drugim upravičencem, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Sistem omogoča bistveno cenejše potovanje med krajem bivanja in krajem izobraževanja ter uporabo javnega potniškega prometa.
Pred začetkom šolskega leta je zato za družine z bodočim dijakom smiselno preveriti upravičenost in pravočasno urediti vozovnico.
Učbenikov osnovnošolcem ni treba kupovati
Velik prihranek za družine predstavlja tudi učbeniški sklad.
Osnovne šole imajo učbeniške sklade, iz katerih si lahko učenci učbenike izposodijo brezplačno. Država brezplačno izposojo učbenikov financira že vrsto let, zato nakup celotnega kompleta novih učbenikov za osnovnošolca praviloma ni strošek staršev.
Toda pomembno je razlikovati med učbeniki, delovnimi zvezki in običajnimi šolskimi potrebščinami.
Pri najmlajših šolarjih je pomoč še širša. V šolskem letu 2026/27 ministrstvo zagotavlja sredstva za učna gradiva za učence prvih štirih razredov osnovne šole. Mednje sodijo tudi delovni zvezki oziroma delovni učbeniki, ki jih učenci dobijo v uporabo in jih po koncu leta ne vračajo.
To pa ne pomeni, da lahko starši prvošolca seznam za nakupovanje pospravijo v predal. Še vedno morajo praviloma kupiti zvezke, pisala, barvice, likovni material, copate, športno opremo in druge potrebščine, ki jih zahteva šola.
Pri učencih višjih razredov lahko delovni zvezki ostajajo pomemben strošek.
V srednjih šolah je ureditev spet nekoliko drugačna. Učbeniški skladi niso obvezni, čeprav jih ima veliko šol, zato je treba pogoje izposoje preveriti pri posamezni srednji šoli.
Pomoč tudi pri šoli v naravi
Manj znano je, da lahko socialno šibkejše družine dobijo pomoč tudi pri plačilu šole v naravi.
Država osnovnim šolam zagotavlja sredstva za subvencioniranje udeležbe otrok, ki si je zaradi socialnega položaja družine sicer ne bi mogli privoščiti. Pri tem sistem ni povsem enak subvencioniranju malice, kjer so določene jasne dohodkovne meje in se pravica lahko ugotavlja avtomatično.
O možnosti subvencije in postopku se je zato najbolje pozanimati neposredno na otrokovi šoli. To je še posebej pomembno, ker lahko šola v naravi predstavlja enega večjih enkratnih izdatkov v šolskem letu.
Dijakom lahko pripada tudi državna štipendija
Pri srednješolcih je pomembna še ena pomoč družinskemu proračunu – državna štipendija.
Od marca letos je dohodkovni cenzus določen pri 1328,28 evra povprečnega mesečnega dohodka na osebo. Višina državne štipendije je odvisna od dohodkovnega razreda in drugih okoliščin.
Osnovni znesek za mladoletnega dijaka znaša glede na dohodkovni razred od 34,10 do 141,15 evra mesečno. K osnovni štipendiji so lahko pod pogoji dodani tudi posamezni dodatki.
Nekaj deset evrov na mesec hitro postane nekaj sto na leto
Ko vsak strošek pogledamo posebej, se 1,22 evra za malico, nekaj evrov za kosilo ali nekaj deset evrov za prevoz morda ne zdi veliko. Toda družina z dvema ali tremi šoloobveznimi otroki lahko samo za prehrano skozi leto porabi več sto evrov.
Prav zato se splača preveriti vse pravice, ki družini pripadajo. Razlika je lahko precejšnja: osnovnošolec iz družine pod predpisanim cenzusom ima lahko brezplačno malico, v nekaterih primerih tudi kosilo in prevoz, učbenike pa si brezplačno izposodi v šoli. Pri najmlajših učencih država krije še učna gradiva.
Začetek šole tako ostaja drag, saj torbe, copat, športne opreme, zvezkov in številnih drugih potrebščin ne plača država. A pri stroških, ki se ponavljajo iz dneva v dan, lahko subvencije v desetih mesecih pomenijo pomembno razliko v družinskem proračunu.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
