Mirko Silan (osebni arhiv)

Že nekaj številk lahko spremljate Janino nagradno akcijo Posadimo drevo prihodnosti v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok, v kateri se lahko vsak teden potegujete za nagrado – sadiko drevesa prihodnosti. Med tistimi, ki so dobro prilagojena na podnebne spremembe pri nas, je tudi čudovita, trpežna Henryjeva lipa. Dobro prenaša vroča poletja in sušo, zacveti pa šele konec poletja. Z dišečimi, kremasto belimi cvetovi je izvrstna paša za čebele.

Politika

Umik z vrečo na glavi: korupcija in nasilje med politiki

»Henryjeva lipa, vrste Tilia henryana Szyszyl., je ena tistih drevesnih vrst, ki s svojo drugačnostjo in redkostjo bogatijo vsako zasaditev. V Arboretumu Volčji Potok smo jo v nasad dreves za prihodnost vključili zato, ker je dobro prilagodljiva, estetsko izjemna in pomembna za biotsko raznovrstnost. Njena posebnost je, da cveti pozno, v avgustu in na začetku septembra, ko večina drugih lip že zaključi sezono. Prav zato jo cenijo čebelarji, saj zagotavlja nektar v poznejšem delu poletja. V nasadu se je pokazala kot trpežna in vitalna, čeprav v mladosti nekoliko občutljivejša za mraz,« pojasnjuje Mirko Silan, strokovnjak iz Arboretuma Volčji Potok.

»Ker izvira iz osrednje Kitajske, je navajena na topla in vlažna poletja ter razmeroma mile zime. V Sloveniji se je izkazala za presenetljivo prilagodljivo. Dobro prenaša vroča poletja in obdobja suše. Občasno kratkotrajno zastajanje vode ji prav tako ne škoduje, če voda hitro odteče. Najbolj so občutljiva mlajša drevesa, ki jih lahko poškodujejo poznospomladanske pozebe. V zreli dobi pa je dovolj robustna, da prenese tudi ekstremnejše vremenske razmere, če raste na pravem kraju.«

Slovenija

Težki udarci za Sonjo Hojnik iz Ljubezni po domače

Botanični biser

Henryjeva lipa se razlikuje od tradicionalne lipe na domačih vrtovih, ki je slovenski ponos. »Henryjeva lipa je srednje veliko drevo z zračno, prosojno krošnjo. Njeni listi so pravi botanični biser: so srčasti, a ob robovih z dolgimi, nitastimi zobci, ki dajejo listni ploskvi skoraj ježast videz. Spomladi odženejo bronasto obarvani in puhasto porasli, poleti postanejo temno zeleni, jeseni pa se obarvajo zlato rumeno. Od naše domače lipe oziroma lipovca se razlikuje po poznejšem cvetenju, drugačni obliki listnega roba ter nekoliko bolj odprti in presvetljeni krošnji. Medtem ko je domača lipa mogočno drevo, ki daje gosto senco, potem Henryjeva lipa prinaša v vrtove več elegance in posebne okrasne vrednosti.«

V pomoč kranjski sivki

Henryjeva lipa je dišeča paša za čebele. »Ker cveti pozneje, ima izjemno vrednost za opraševalce. V času, ko je poletja že skoraj konec in ko večina cvetočih rastlin zaključi svojo sezono, Henryjeva lipa odpre bogata socvetja z več deset dišečih, kremasto belih cvetov. Takrat čebele potrebujejo dodatne vire nektarja, zato je to drevo dobrodošla pomoč tudi naši čebeli kranjski sivki. Njena prisotnost v vrtovih in parkih je torej tudi pomemben prispevek k ohranjanju zdravih čebeljih družin.«

Kje v Sloveniji bo uspevala? »Najbolje uspeva v toplejših in zaščitenih legah. V višjih legah ali na izpostavljenih krajih je lahko bolj občutljiva za pozebo, zato tam ni najprimernejša izbira. V vrtovih in parkih pa se izkaže kot čudovito soliterno drevo, ki zraste od 10 do 15 metrov in ima krošnjo široko približno 8 do 10 metrov. Primerna je za večje domače vrtove, parkovne zasaditve, pa tudi za javne zelenice, kjer želimo drevo, ki daje senco, a ni tako monumentalno kot tradicionalne lipe.«

Potrebuje dovolj sonca

 Za zdrav razvoj ima najraje dobro odcedna, zmerno vlažna in humozna tla. »Prenese rahlo kisla do rahlo alkalna tla. Potrebuje dovolj sonca, vendar sprejme tudi polsenčne lege. Na začetku rasti se najbolje počuti v zaščitenem položaju, kjer ni izpostavljena močnim vetrovom. Če ima dovolj prostora za razvoj korenin in krošnje, se razvije v čudovito, zdravo drevo, ki ne zahteva veliko posebne nege.«

Nagradna igra revije Jana in Arboretuma Volčji Potok

Nagradno vprašanje se glasi: Koliko metrov visoko zraste Henryjeva lipa? Odgovor nam skupaj s svojimi podatki pošljite na naslov: Revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje, ali na e-naslov jana@media24.si. Po zaključku nagradne igre tega tedna (27. oktobra letos) bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel sadiko drevesa prihodnosti. Nagrado bo po predhodnem dogovoru z upravo parka lahko prevzel v Arboretumu Volčji Potok. Sodelujte!

revija Jana