Osebni arhiv

Za domača narejene dišave lahko uporabimo vrtne rastline, ki lepo dišijo in niso strupene, pravi. Če smo začetniki, nam bo najlažje izdelati parfumersko tinkturo ali pa se lotite brezstične enfloraže. Brez skrbi, vse bomo pojasnili.

Ljubezen do dišeče narave

Dišeče rastline so Ani spremenile življenje. »Zvabile so me na mnoge neshojene stezice in raziskovanju ni videti konca,« pojasnjuje Ana Ličina, ki je svoj Aroma Atelier ustanovila zato, da čim več ljudi navda z ljubeznijo do dišeče narave. Veliko poučuje posameznike in različne skupine. Je tudi predsednica Društva za naravno parfumeristiko N.O.S., ki so ga ustanovile s parfumeristkama Martino Godnič in Mirando Angelovski Čebron – preko slednjega združujejo ljubitelje naravne parfumeristike na območju Balkana.

Od tipične mestne srajce do vrtne gurujke

Med rastlinami na vrtu in v bližnji naravi ji je všeč vonj vijolice, pehtrana, dišeče perle, divjih nageljnov, roženkravta, vrtnice, jelke, malinovih in jagodnih listov, rožmarina in mnogih drugih rastlin. »Čudoviti vonji rastlin v meni zbujajo spomine, čustva, asociacije, notranje slike, pomagajo mi biti polno prisotna v trenutku. Ko sem se začela ukvarjati z aromaterapijo in naravno parfumeristiko, sem uporabljala eterična olja, ki sem jih kupila v specializiranih trgovinah. Takrat sem bila tipična mestna srajca, ki je naravo odkrivala skozi dišeče stekleničke, s kakšno lončnico v stanovanju in z občasnimi pohajkovanji po naravi.«

Parfum z vonjem limonovca

Spomni se trenutka, ko ji je neki gospod na Rakitni predstavil materino dušico – prvo rastlino, ki jo je znala nabrati za čaj. »Smilj sem našla sama po vonju enkrat na Kornatih. Tako so prihajale divje rastoče rastline v moje življenje ena za drugo. V nekem trenutku sem hotela videti, kakšna je muškatna kadulja. Ker je ne najdemo prosto v naravi, sem najela mestni vrtiček in si jo vzgojila. Ko je zrasla, se nisem mogla načuditi, kako prefinjena gospa je to, z mehkimi žametnimi listi, nežnim prosojnim vijoličnim cvetom in skrivnostnim vonjem, ki se sprosti ob dotiku. Bilo je, kot da sta se dišeča teorija in praksa končno srečali. Zdaj me vrtnarjenje zelo veseli in s časom, preživetim med rastlinami, se mi je samodejno pojavila želja, da bi na preproste in starinske načine, torej brez odvečnih strojev in naprav, ohranila mimobežne dišave. Podobno, kot so to ljudje počeli že tisočletja. Ko, na primer, odpade kak list z mojega limonovca, ki sem ga pred leti rešila iz smetnjaka, ga narežem, vložim v visokoodstotni nedenaturirani alkohol in tako nastaja nežen ter svež parfum.«

Osebni arhiv

Izvabljanje dišav je lahko preprosto

Tudi sami lahko s preprostimi postopki pridobimo čudovite, naravne dišave: »Pridobimo jih lahko tako iz posušenih kot iz svežih rastlin. To je seveda odvisno od številnih dejavnikov: kakšen izvleček delamo, kaj imamo na voljo ... Vendar ni enako, ali imamo pred seboj sveže cvetove vrtnice ali posušen strok vanilje. Veliko različnih izvlečkov namreč obstaja, farmacevtskih, prehranskih, kozmetičnih, parfumerskih. Lahko so oljni, vodni, alkoholni, glicerinski. Morda poznate in uporabljate macerat ognjiča, šentjanževke in smilja. Ali pa tinkturo ameriškega slamnika, morda poznate tudi že enfloražo. Nekatere izmed teh metod so preproste in stare na tisoče let, kajti od nekdaj so ljudje hoteli izvabiti 'duh iz rastline', to je bilo v mnogih kulturah posvečeno dejanje. Najstarejši in najpreprostejši način izvabljanja dišave iz rastline pa je dimljenje oziroma smojenje. Beseda parfum izhaja iz 'per fumum', torej skozi dim. Ko so kurili ogenj, so opazili, da dim nekaterih rastlin diši močneje. Na primer brin, lovor, smreka, jelka, bor ... Naslednjič, ko boste zakurili ogenj in ne bo nevarnosti za požar kot v trenutnem sušnem obdobju, bodite pozorni na vonj. Za trajnejše rezultate pa si lahko sami naredimo domače dišave. Potrebujemo seveda dišeče rastline, primerno maščobo ali alkohol in nekaj osnovne opreme.«

Vrtnica je kraljica

»To je eden izmed najkompleksnejših vonjev v naravi in je že sam po sebi vrhunski. Tudi na večino ljudi vonj vrtnice vpliva izjemno blagodejno: izboljša razpoloženje, pomirja stres, blaži tesnobo in strahove, vrača upanje, resnično celi na mnogih ravneh, fizični, psihični in čustveni. Vrtnice lahko dišijo cvetno, sadno, začimbno, citrusno, mošusno, neverjetne so nianse v videzu in  vonjih. Hkrati je njeno eterično olje zelo drago, ker potrebujemo na tone vrtnic za malo količino eteričnega olja ali absoluta in cvetove moramo potrgati takrat, ko so najlepši. Zato se mi zdi bolje imeti na voljo nekaj cvetov in z njimi narediti nekaj lepega, na primer enfloražo. Mnogo slovenskih vrtov premore vrtnico, ki jo čim večkrat občudujmo tudi z nosom, ne le z očmi,« predlaga. Iz zakladnice rastlin, ki dobro uspevajo na domačih tleh, lahko za izdelavo dišav uporabimo tudi roženkravt, muškatno kaduljo, lipo, nekatere citruse, rožmarin, poprovo meto, nagelj, malinove liste, sivko, iglavce, semena koriandra ali citronko. Uporabite rastlino, ki vam diši, vam je na voljo in ni strupena! Najbrž ni odveč poudariti, da v ta namen ne uporabljamo strupenih rastlin, kot so na primer oleander, glicinija, volčin, datura ...

Priprava domače dišave

»Potrebujemo dišeče rastline, kozarce za vlaganje s pokrovčki, ki zelo dobro tesnijo, steklene posode za shranjevanje, 96-odstotni nedenaturirani alkohol, kakovostno rastlinsko margarino ali razdišavljeno kokosovo mast, kovinsko cedilo, filtre za kavo, spatulo, prazne stekleničke in lončke, nalepke, zvezek in še kakšno malenkost. Seveda pa tudi predanost, čas, potrpežljivost, radovednost in ljubezen do rastlin. S pripravo domačih dišav je vseeno nekaj dela. Za začetek je najlažje poizkusiti bodisi tinkturiranje v visokoodstotnem alkoholu ali pa brezstično enfloražo v trdi maščobi. Pri teh dveh postopkih je veliko možnosti za takojšnji uspeh, ki nas bo opogumil za nadaljnje eksperimente.«

Parfumerska tinktura z roženkravtom

»Roženkravt je pogost spremljevalec slovenskih vrtov, imenujemo ga tudi geranija ali dišeča pelargonija. Steklen kozarček do treh četrtin napolnimo z drobno nasekljanimi listi roženkravta, ki smo jih predhodno približno eno uro sušili v senci. Do vrha zalijemo z 96-odstotnim nedenaturiranim alkoholom. Vsak dan vsaj enkrat pretresemo. Po nekaj dneh precedimo skozi gazo in v isti alkohol namočimo nove listke roženkravta. Postopek večkrat ponovimo, dokler ne dosežemo dovolj močnega vonja. Pri vsaki menjavi rastlinskega materiala bomo izgubili del alkohola, zato ga bo na koncu manj kot na začetku. Na nalepko in po možnosti še v zvezek napišemo vse podatke: tip rastline, vrsto alkohola, datume, število prelivanj. Na koncu precedimo, prelijemo v stekleničko in uporabljamo kapljico na zapestju kot naš prvi lastnoročno izdelani starinski parfum. Na tak način lahko naredimo tudi tinkturo iz številnih drugih dišečih rastlin: poprove mete, smilja, citronke, rožmarina, melise, kamilice, rmana, malinovih listov, listov pomarančevca, cvetov lipe ... Za tovrstne tinkture večinoma uporabljamo sveže rastline, pri katerih se vonj še ni izgubil. A zaradi prisotnosti vode v rastlinah jih je treba vseeno malce posušiti. Predvsem moramo dobiti čim več izkušenj, ker je vsaka rastlina drugačna.«

Osebni arhiv

Brezstična enfloraža iz vrtničnih listkov

»Za izdelavo brezstične enfloraže iz vrtničnih listkov potrebujemo stekleno posodo za shranjevanje s plastičnim pokrovom. Na notranjo stran pokrova na tanko namažemo kakovostno rastlinsko margarino, v stekleno posodo pa natresemo čisto rahlo posušene listke dišeče vrtnice. Lahko tudi uporabimo še lepe cvetne listke, ki so sami odpadli z vrtnic. Posodo zapremo, a vseeno pustimo malce zraka, ker se sicer lahko pojavi plesen. Naslednji dan zamenjamo cvetne lističe in to ponavljamo po mili volji. Paziti moramo, da se izognemo vlagi in da cvetne listke redno menjamo. V primeru, da nam kakšen dan zmanjka vrtnic ali časa, je bolje pustiti posodo prazno, torej le z maščobo in brez rastlinskega materiala, in cvetove pač dodati, ko jih imamo spet na voljo. Ko se maščoba zasiči z vonjem, jo s spatulo postrgamo v lonček in naša parfumska pomada je pripravljena za nanos. Takšen brezstični način enfloraže je preprostejši kot tradicionalni, pri katerem so cvetove pritiskali ob maščobo. Enfloražo lahko izvedemo z različnimi maščobami v trdnem stanju, lahko tudi s kokosovo maščobo brez vonja, a ta se nam bo v poletni vročini hitro stopila. Mogoče jo je narediti tudi z mangovim ali karitejevim maslom. Enfloraža je v vsakem primeru dobra metoda za izvabljanje vonja iz najnežnejših cvetov, na primer vrtnice, vijolice, jasmina, tudi cvetov citrusov, če na primer odpadejo z drevesa. Dišečo maščobo, ki je običajno nežnega vonja, hranimo v hladilniku, uporabna je najmanj eno leto. Uporabljamo jo enako kot vsak drug parfum. Lahko si jo nanesemo tudi na konice las. Za tako pripravljene dišave sicer res ne potrebujemo veliko finančnega vložka, potrebujemo pa veliko potrpežljivosti, da na koncu pridobimo majhne količine lastnoročno ustvarjene dišave.« Zato jih Ana uporablja izključno za odišavljanje telesa.

Opozorilo: »V profesionalni parfumeristiki se uporabljajo mnoge rastline, ki so manj primerne in varne za domačo uporabo. Za izdelavo dišave za odišavljanje telesa raje uporabljajte izključno samo užitne, blagodejne rastline, ki jih res dobro poznate. Tako pripravljene dišave so primerne izključno za zunanjo uporabo za odišavljanje telesa in ne za uživanje.«

Objavljeno v reviji Jana, št. 29, 22. julij 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana