Pexels

Dnevniški zapis Matica Vidica (logoterapevt in diakon)

Povedal je, da je že kot najstnik na očetovem mobilniku odkril, da oče spremlja tovrstne spletne strani. S tem je dobil potrditev, da to ni nič takega. Tako je iz začetnega raziskovanja prešel na vsakodnevne večkratne obiske strani in spremljanje različnih tovrstnih vsebin. Ta odvisnost ga je najprej izolirala in pozneje pahnila v nemoč, nizko samopodobo ter tesnobo.  

Pornografija spada med nekemične zasvojenosti. Starejša generacija jo je konzumirala še v obliki revij in VHS-kaset, z generacijo X in Y se je to razširilo na splet in danes, ko je na pohodu generacija Z – domorodci zaslonov, je prišla v vsak žep. Kot družba še nismo zavzeli stališča do teh vsebin, ki so dostopne na vsakem koraku. V šoli se o tem ne govori, doma tudi ne, med vrstniki ogromno, vendar večinoma promocijsko. Da se k tem temam resno pristopa, sem prvič ugotovil pri pripravi birmancev v cerkvi, kjer se v sklopu poroke in čistosti govori o pasti pornografije ter zasvojenosti z njo. Navadno se v izobraževalnih institucijah govori o varni spolnosti, o vzdržnosti do poroke pa ni nikjer ne duha in sluha. Na Hrvaškem je to precej drugače, tam je vzdržnost do poroke oziroma vsaj do resnega partnerja ali partnerice vrednota in cilj, ki si ga želijo doseči mladi.

Odnosi

Začaran krog: Mama otroka ne obvladuje več, oče le kriči

Če že mislimo, da se odvisnost od pornografije dotika zgolj moškega spola, naj povem, da je bila najmlajša vodena odvisnica od pornografije stara nekaj manj kot deset let. Ko so delali raziskave, kdaj je največ ogledov tovrstnih vsebin, je analiza pokazala, da v dopoldanskem času in ne v nočnem, kot bi mislili. Tako lahko sklepamo, da je veliko pornografije prisotne tudi na delovnih mestih, kar bi nas moralo še bolj skrbeti.

Šimen Zupančič

Kaj je pravzaprav narobe s tovrstno odvisnostjo? Srečal sem se s starejšim moškim, ki se je bojeval z vsiljivimi mislimi. Kjerkoli je zagledal katerokoli žensko, pa naj je bila stara ali mlada, suha ali debela, izobražena ali ne, je vsakič fantaziral, kako je z njo intimen. To so bile tako vsiljive misli, da jih ni bil več sposoben obvladati. Takšne misli so lahko posledica čezmernega spremljanja vsebin, ki nam preoblikuje možgane; ti so zmožni stalnega spreminjanja do te mere, da so pozorni in občutljivi za tovrstne vsebine. Če jih ni, jih sami ustvarjajo. Starejši moški je, denimo, povedal, da se ob obisku hčerinih prijateljic zapira v sobo in tam ždi, vse dokler slednje ne odidejo, saj ga je strah, da mu sicer ne bi uspelo brzdati domišljije oziroma predstave o intimnem odnosu.  

Kot ste videli v nekaj primerih, pornografija lahko vodi do resnih psiholoških in medosebnih posledic. Med najpogostejšimi so kompulzivna raba in izguba nadzora ter izkrivljena spolna pričakovanja, ki zmanjšujejo zadovoljstvo v resničnih odnosih. Pri nekaterih moških se pojavijo motnje spolne funkcije, zmanjšano pa je tudi zadovoljstvo v partnerskih odnosih, kar lahko sproži konflikte. Pogosti so spremljajoči občutki krivde, sramu in anksioznosti ter tveganje za depresijo in socialno izolacijo  – vse to dodatno slabša kakovost življenja. S pornografijo navadno zapolnjujemo praznino, zato le smiselna vsebina, ki je vedno obrnjena k drugemu, izpodrine odvisnost, ki dolgoročno uničuje nas in ljudi, ki nas obkrožajo. 

Objavljeno v reviji Jana, št. 13, 31. marec 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana 13