Pexels

Dnevniški zapis Matica Vidica (logoterapevt in diakon)

Pred mano sedi obupana mama, ki se je znašla pred zidom. Ne gre več naprej. Ustavila se je. Otroka ne obvladuje več. Postala je nemočna, ne vidi več poti, zato tudi obisk. Otrok je ne posluša in je nespoštljiv. Dogovorov se ne drži in ne opravlja niti osnovnih nalog. Kljub temu da je že pubertetnik, se zjutraj ne zbuja sam, ne dela šolskih nalog in ocene so glede na njegove zmožnosti prenizke. Oče poseže v odnos med sinom in mamo le, ko ga slednja prosi, ali lahko kaj stori. In potem sledijo kričanje in stari prijemi, ki so jih uporabljale prejšnje generacije. Vsak dan isto. Kot bi bili v začaranem krogu.

Kako naprej?

Najprej moramo razumeti, kakšna je v tem primeru vloga mame in očeta. Vloga mame je, da naredi vse, kar je v njeni moči, in ko ne gre, je pozvan oče. O vlogi mame in očeta lepo spregovori antropologinja dr. Vesna Vuk Godina, ki razlaga o pomenu vzgoje. Kot pravi, pri vzgoji ne gre za otroka, ampak gre za to, da se učloveči, ne kot je najbolje po otrokovo, ampak glede na družbo. To vključuje celo serijo družbenih poškodb, praks, ki se vršijo na posameznika, zato da iz njena nastane takšen človek, kot ga družba in kultura potrebujeta za svoj razvoj. Takšen človek, ki je družbeno in kulturno sprejemljiv. In relevantno je vprašanje, ali je to dobro za otroka. Če bi gledali samo nanj, bi lahko Slovenci nehali obstajati. Ne gre za otroka, temveč za družbo. Pri sočutni vzgoji pa je pristop ravno nasproten. Ne gre  za družbo, v kateri bo deloval, ampak za otroka. Postavimo ga na prvo mesto in s tem lahko oblikujemo malega narcisa, ki se ukvarja le s tem, kaj si želi, kaj mu pripada, in je v nenehnem iskanju udobja.  

Šimen Zupančič

Obstajata dve univerzalni travmi: travma odsotnosti ljubljenosti in travma odsotnosti varnosti. Vedno gre za ti dve travmi. In vsak izmed nas si prisvoji eno od njiju. Izvira iz tega, da otrokovo telo potrebuje drugo telo, da preživi (diada) – mamo.

To je osnovna socialna in univerzalna družbena ureditev, da otrok sploh preživi. Poznamo primere, ki so mnogokrat povečali preživetje novorojenčkov, ko so se greli na maminem telesu. V fazi odraščanja pa mora vsak otrok, da ostane človek, oditi od mame. Mora biti vržen. To naredi oseba ali institucija, ki opravlja očetovo funkcijo. Vsi ljudje smo doživeli, da smo bili vrženi iz tega odnosa,  bili smo poškodovani in izkusili smo odsotnost ljubezni ali varnosti.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 11, 17. marec 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana