Navaden dan nenavadne mame: spomin na žrtve prometnih nesreč
Žrtvam prometnih nesreč in njihovim svojcem se zadrgnejo grla od mraza in žalosti. Besede, ki opisujejo trpljenje, se izgubijo v megli na tistem trgu.
Vsako tretjo nedeljo v novembru obeležujemo svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Pred osemnajstimi leti je Zavod Varna pot organiziral prvo obeležitev, kolikor se spomnim, kar na stojnici na Prešernovem trgu.
November je praviloma že sam po sebi malo turoben mesec, mislim si, da je bilo enako tudi pred toliko leti, megla na trgu sredi Ljubljane, mrzel dež je rosil iz nizkih oblakov nad Ljubljanico, ljudje so se stisnili pod dežnik in s hitrimi koraki ubirali pot proti domu. Na trgu pa stojnica in prižgana svečka ter napis, da ta sobota ni navadna. Je sobota, na katero se spominjamo tistih ljudi, ki so za mavrico, saj jim je cesta vzela vse, kar so imeli: življenje. Drugim je cesta vzela prihodnost in sanje, morda so se zaradi posledic morali odpovedati samostojnemu življenju … Kakorkoli: po nesreči nič več ni bilo tako kot prej.
Potem je Robert začel iskati drugo mesto, kjer bi lahko obeležili in opozorili na žalostne izgube zaradi prometnih nesreč. Odločevalci, ki bi lahko naredili kaj več za prometno varnost, pač ne hodijo na tretjo novembrsko soboto zvečer naokrog po mestu. Žrtvam prometnih nesreč in njihovim svojcem se zadrgnejo grla od mraza in žalosti. Besede, ki opisujejo trpljenje, se izgubijo v megli na tistem trgu. Kolikor poznam Roberta, ni in ne bo nikoli nehal spominjati, opozarjati, ozaveščati, tolažiti, zahtevati, predlagati …
Njegova borba izhaja iz osebne izkušnje. Pijan voznik je povozil njegovo malo hčerko, ta je k sreči preživela. Robert zato pozna pekel in globoko razume ljudi ali družine, ki so zaradi pijanosti voznika doživele strašno in predvsem nepotrebno izgubo. Postal je glas vseh tistih nedolžnih ljudi, ki so morali oditi za mavrico nepričakovano in čisto nepripravljeni. Še zjutraj so se smejali, šalili in delali načrte za nadaljevanje dneva, za prihodnost. Nato pa srečali pijanega voznika. Je glas vseh tistih, ki so ostali, in z njimi praznina, žalost, trepet, nemoč, obup, prikrajšanost, negotova prihodnost …
Sreča je na strani pogumnih, pravi latinski pregovor. Robert je iskal, spraševal, prosil …, a neuspešno. Pot ga je vodila še v mestno hišo v glavnem mestu. In zadel je glavni dobitek, kot se je pokazalo letos. A o tem malo pozneje.
Župan je zavod pred leti vzel pod streho. Vsak november je odtlej tam gorela svečka v spomin na žrtve prometnih nesreč. Svojci so lahko dostojno in dostojanstveno delili svojo bolečino v prostoru, ne na ulici. Prihajali so tudi odločevalci. Vabljeni smo se pridružili, da izrazimo podporo Robertu in njegovim ciljem. Pa tudi da izrazimo vsem, ki so tako ali drugače nekoga izgubili, da niso sami. Ne nazadnje je to čas za razmislek o našem življenju in o življenjskih usodah ljudi, ki so nekoga za vedno izgubili v prometni nesreči.
Nadaljevanje kolumne si lahko preberete v reviji Jana, št. 50, 16. december 2025.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
