Navaden dan nenavadne mame: Skupna pot, a v drugem času
V Janekovem delovnem centru smo se dogovorili, da bodo organizirali njegov prevoz do Tolmina. Po petih letih sem začutila, da ne zmorem več ...
Ne vem, zakaj, morda samo zato, ker nisem kot drugi (nisem niti slabša, pa tudi ne boljša od drugih, da ne bo kakšne pomote), nikoli ne grem prvega novembra na grobove svojih prednikov ali drugih, meni sicer dragih ljudi. Morda tudi zato, ker mi te navade niso bile privzgojene, ampak ni se vredno opravičevati. Lahko bi jo pridobila sama, pa je nisem. Zato pa hodim tja dneve pred tem praznikom, pa tudi druge dni. Še raje pa grem v teh časih na kraje, ki so ljudem za mavrico veliko pomenili. In si mislim, v svoji stiski, da so morda njihove duše raje tam kot na pokopališču. In da se bom lažje srečala z njimi v srcu, mislih, spominih … Tako sem letos ujela prvi sončen novembrski dan in se odpravila na planino Bala, ki je bila nama z Vojkom gotovo najljubši kraj na tem svetu.
V Janekovem delovnem centru smo se dogovorili, da bodo organizirali njegov prevoz do Tolmina. Po petih letih sem začutila, da ne zmorem več teh vsakodnevnih voženj in večurnega čakanja nanj v avtu. Pozimi sem zmrzovala, poleti sem se kuhala na vročini, tudi avto se je postaral, tako kot jaz … Pa vendar so bili dopoldnevi, ko sem čakala Janeka, res lep del dneva. Imela sem čas za branje, počitek, čeprav bolj zgrbljena v avtu. Ampak vse to so malenkosti. Zame je bilo pomembno, da sem bila blizu Janeka, če bi me potreboval. Seveda me v vseh letih nikoli ni. Sem pa na ta način dobro hranila svoje bojazni in strahove. Skratka, imela sem se bolj ali manj dobro in Janek se je imel super! In še naprej se bo imel super, ko se bosta od zdaj naprej odpravila po dolini s prijazno Tino, jaz pa … Kaj naj rečem? Saj veste, nekajkrat se bom zjutraj še zjokala, potem pa se bom navadila. Vidite, najbrž je (tudi v mojih letih) včasih treba malo takšne ali drugačne prisile za usvojitev novih navad.
Kakorkoli, Janek se je prvi dan odpeljal navzdol po dolini, malo izgubljeno je gledal naokrog, čeprav so mu v delovnem centru in tudi jaz večkrat razložili to spremembo. A moj Janek najbolje razume tisto konkretno in ga je samo z besedami težko vnaprej pripraviti na kakšen dogodek. Potrebuje čas, da usvoji nekaj novega. Nisem ostala doma, z mislimi nanj sem se odpravila navzgor proti Bavšici.
Nadaljevanje kolumne si lahko preberete v reviji Jana, št. 48, 2. december 2025.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
