Marko Delbello Ocepek

Gledalcem je blazno všeč, če se na odru odvijejo nepredvidljive situacije, pokima Urška Alič, direktorica Špas teatra, kjer se zgodi mnogo več komičnih trenutkov, kot jih nato vidimo na odru. Igralci se namreč na vsaki predstavi borijo z napadi smeha, skoraj vedno kdo pozabi tekst, za češnjo na torti jim jo zagode kakšen rekvizit, posebna začimba pa so tisti obiskovalci, ki s svojim prismuknjenim smehom vplivajo na igralsko zasedbo.

»Za večino prigod je bolje, da ostanejo kar skrite,« se drži za glavo Urška, a nas vseeno popelje v zakulisje gledališča in nam razodene prenekatero zanimivost. Svoje prigode so z nami delili tudi igralci – in to kakšne! »Res zavidam publiki, ki se lahko svobodno nasmeje do solz!« pravi igralka Lara Komar.

Marko Delbello Ocepek

Zakulisje zabavnejše od odra

Saj veste, kako gre – gledalci lepo namestimo svoje zadke na sedeže, potem pa čakamo, da nas bodo strokovnjaki za zabavo vsaj za debelo uro spravili v dobro voljo. Tukaj smo, nasmejte nas! V resnici se nam niti ne sanja, kaj vse je potrebno, da se na odru zgodi čarovnija. Kako se imajo med predstavo igralci na odru in preostala ekipa v zaodrju? So v stresu, se zabavajo in kaj se jim plete po glavi, ko gre kakšna reč po zlu in je treba vklopiti talent za improvizacijo? Vam povemo, da so takšni trenutki še zabavnejši kot sama predstava!

Stres in smeh z roko v roki

Mati Špas teatra Urška Alič se ob obujanju prigod odkrito zabava, a hkrati priznava, da je pred in med predstavami v zaodrju nenehno v stresu. Še najmanj sivih las ji povzročajo igralci, saj se vedno znajdejo in poskrbijo, da se predstava nadaljuje. »Večji problem je tehnika. Recimo telefon, ki je tik pred predstavo deloval, v trenutku, ko bi moral zazvoniti, pa se to ne zgodi,« pove Urška in pojasni, da običajno zagato rešijo tako, da eden izmed igralcev vskoči z vprašanjem: »Se mi zdi, da sem zaslišal telefon?«

Veliko bolj nerodno je, ko se pokvari pomembnejši rekvizit. »Enkrat je igralcu med prizorom ostala kljuka v roki. Ker je bila to predstava, v kateri se morajo vrata hitro odpirati in zapirati, je tehnik  prikorakal na oder, prekinil predstavo, hitro popravil kljuko, nato pa smo nadaljevali. Obiskovalci imajo takšne nepredvidljive situacije vedno radi,« pove Aličeva in poudari, da teater ni film, kjer lahko prizor snemaš znova in znova. »Teater je živa zgodba, ki se odvija pred očmi občinstva.«

Neverjetno zabavne prigode si lahko preberete v reviji Jana, št. 48, 2. december 2025.

revija Jana