Navaden dan nenavadne mame: Dve plati istega kovanca
Obstajata tudi dobra in slaba stran kovanca ...
Najprej za tiste, meni nadvse drage bralce, ki ste naravnani bolj na konkretno: na eni strani kovanca je napisana vrednost, torej cifra, na drugi strani je mož, včasih je bil to cesar. Na mojem kovancu, ki sem ga potegnila iz denarnice, je bil tudi profil nekega moža, pisalo pa je España. Si mislim, da je to kakšen Španec ali kaj.
Obstajata tudi dobra in slaba stran kovanca. Dobra je, če na eni strani piše čim višja številka (no, nam upokojencem je tudi to pomembno, ali ne?), slaba pa morda profil kakšnega cesarja, posebej še za tiste, ki ne maramo takšne oblasti.
Ampak rek, da obstajata dve plati istega kovanca, pomeni še kaj več in kaj drugega. Slovar pregovorov ga razloži nekako takole: človekovo vedenje je kompleksnejše, je vesolje različnih možnosti za razlago.
Tu lahko tudi omenim svojo priljubljeno indijansko misel o dobrem in slabem volku, ki ga ima človek v sebi. Da je človek dober, mora hraniti dobrega volka v sebi. S čim pa? Z dejanji, ki so etična, moralna, ki upoštevajo civilizacijske dosežke človeštva, pravila v neki skupnosti …
Ampak najprej bi vam rada povedala nekaj o najini Mariji. Ki je Janeka osvojila še s šoferskim sendvičem. Ker mu ga mama kupi samo ob izjemnih priložnostih, kar zanj pomeni premalokrat, meni pa prevečkrat. Nekomu pomeni dokaz ljubezni in ljubeznivosti, sprejetosti … zlata verižica ali kaj že, meni tole naše druženje ob branju, Janeku pa šoferski sendvič. No, Marija mi je pripovedovala o svojem delu v nekem domu starejših pred leti, kjer je skrbela za odrasle ljudi s posebnimi potrebami. Opisovala je smešne dogodke, bolje rečeno, duhovite dogodke s temi osebami, ki so bogatile in še zdaj bogatijo njeno življenje. Pa ne samo njeno! Marija je za kakšne praznike vključila več članov svoje družine in zaposlila njihove ročne spretnosti.
Sedeli sva tam v kavarni, poslušala sem njeno pripoved, še zdaj se spominja mnogih stavkov, ki so jih, vsak v svojem narečju, govorili ti ljudje. Smejala sem se, tako kot se mnogokrat smejem, ko moj Janek pove kaj prikladnega ali pa tudi ne … v kakšni situaciji. Pomislila sem, da so ti ljudje imeli srečo, da so imeli Marijo. Tudi moj Janek ima takšno ali takšne sreče v svojem delovnem centru!
Nadaljevanje kolumne si lahko preberete v reviji Jana, št. 47, 25. novembra 2025.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se