B.B.

»Bilo je, kot bi se znašla v filmu o Indiani Jonesu. Ko sem zvečer stopila v manjši prostor na zadnji strani hiše, kjer imamo shranjeno cisterno za olje in vrtno orodje, mi je pod stopali nekaj zahrustalo, in ko sem jih v polmraku zagledala, sem od groze kričala kot zmešana. Po tleh in po steni je bilo polno stonog, gomezele so druga po drugi – ogabno!« pripoveduje Ani iz Kisovca, ki se je doslej  železnih kačic, kot jim med drugim pravijo, že privadila, saj se z njimi bori že več kot deset dni. »Zjutraj in zvečer jih pometem na kup, v enem dnevu jih naberem tudi za tri polna vedra. Res mi parajo živce, tole se kar ne neha. Ko že mislim, da mi je uspelo, me naslednje jutro znova pričakajo. Ne vem, od kod se jemljejo,« nam je potarnala upokojenka, ki pa v svojem početju še zdaleč ni osamljena. Iz Zasavja smo namreč prejeli več poročil o težavah s stonogami.

»Pri nas so se pojavile v začetku julija. Nikoli prej jih še nismo imeli. So na fasadi (v velikih metrskih zaplatah), na stotine jih je po škarpi, silijo skozi okna in vrata, našli smo jih v kopalnici in spalnici. Seveda vse skrbno zapiramo, ampak zjutraj je pač treba vsaj za kratek čas prezračiti,« pa razlaga Zagorjanka Maja, ki se je nad stonoge spravila z insekticidi, a ji niso bili v pomoč. Borutu, prav tako iz Kisovca, so zlezle vrh glave, na skalnatem predelu tik ob hiši jih je namreč toliko, da jih je odvažal s samokolnico. »Podnevi se skrijejo, takrat zasledimo le tu pa tam kakšno, ko pa se sonce umakne, se začne žur. To je prava norost,« pravi vidno nejevoljen, saj ga pošteno skrbi, kaj bo v naslednjih dneh, ko se bodo z družino odpravili na dopust in ne bo nikogar doma. Meni, da jih bo ob vrnitvi pričakala grozljivka, ob kateri mu je že zdaj slabo.

Shutterstock

Trdovratne stonoge so koristne živali

S čim imajo ljudje pravzaprav opravka, smo povprašali Tomija Trilarja, doktorja bioloških znanosti iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Na podlagi fotografij je ocenil, da gre za tujerodno vrsto vrtne kačice, ki se je s trgovino vrtne prsti iz Japonske razširila po vsem svetu.

»Ker razkrajajo organske ostanke, so na vrtu zelo koristne, res pa je, da v bližini človeških bivališč niso ravno dobrodošle. To je problem tujerodnih vrst, slednja pa je še dodatno neugodna, saj lahko ob nadlegovanju izloči smrdečo snov. Ta odvrača plenilce, a brez skrbi, za ljudi in domače živali ni nevarna,« razloži. Zakaj pa zatiranje z insekticidi nanje ne učinkuje? »Zato, ker ne gre za žuželke. Stonoge imajo zelo močan oklep, skozi katerega insekticidi ne prodrejo. Zanje je značilno, da se izogibajo soncu oziroma svetlobi, aktivne so na vlažnih območjih, prehranjujejo pa se z odmrlim listjem in drugim organskim odpadnim materialom. Glede na to, da niso škodljive za zdravje in ne povzročajo škode na vrtu in v domovih, odsvetujem uporabo insekticidov, s katerimi po nepotrebnem vnašamo strupe v okolje.«

Zakaj pa sploh zapustijo vrtove in se približajo človeškim bivališčem? »Rekel bi, da jim je na vrtu zaradi prevelike gostote zmanjkalo hrane. Rastlin na srečo ne jedo, ker pa so pojedle vse organske odpadke, so se razpršile še na druga območja.«

Vrtne kačice tako poiščejo vlažno okolje, kjer imajo, denimo, na voljo odpadno listje, iz Prirodoslovnega muzeja v Virginiji pa poročajo, da pogosto praskajo kalcijev karbonat s pločnikov in kamnov. »Kadar so njihove potrebe po vlagi, organskih ostankih in mineralno bogatih površinah izpolnjene, se lahko njihova populacija močno poveča.«

Klic na pomoč večkrat na dan

Kakšno je stanje na terenu, smo preverili pri Gašperju Šolaji, direktorju podjetja Rodentia in strokovnjaku za nadzor nad nadležnimi organizmi in škodljivci. Potrdil je, da tudi sami opažajo pojav večjega števila stonog. »V zadnjem času prejmemo več klicev na dan, tako pravnih kot fizičnih oseb, vsi pa se pritožujejo nad železnimi kačicami. Te se v velikem številu pojavljajo sezonsko, kar pomeni, da se v kratkem času pojavi več težav, ki pa nato izginejo,« razloži strokovnjak.

V.M.

Kako se torej znebiti stonog? 

Čeprav vrtne kačice niso škodljive, si jih ne želimo v svoji bližini, vsaj ne toliko. Kaj je sploh učinkovito? »Najbolj se obneseta fizično odstranjevanje in pa ustrezna urejenost okolice objektov, saj železne kačice iščejo bolj vlažna območja in se prehranjujejo z odmrlo rastlinsko maso. Z urejenostjo okolice ustvarimo manj zanimivo okolje, s čimer jih lahko odvrnemo od našega objekta. Dobro se je obnesla tudi postavitev lepljivih plošč na kraje, kjer stonoge prihajajo na objekt.«

Ne uporabljajte kemije! 

Tako kot dr. Trilar tudi Šolaja odsvetuje uporabo biocidov, saj ne pomagajo. Z nepremišljenimi ukrepi lahko vplivamo na insekte, ki imajo drugačno vlogo v ekosistemu – denimo čebele. »Odsvetujem tudi uporabo insekticidnih gelastih vab, saj ne učinkujejo tako kot na mravlje, ki gel odnesejo v mravljišče. Ljudje nasploh čezmerno uporabljajo biocide, ki ob nepravilni uporabi škodujejo zdravju ljudi in živali ter puščajo škodljive ostanke v okolju – pojavijo se lahko tudi v pitni vodi. Izvajanje nadzora nad škodljivci raje prepustite ustreznim službam, ki imajo potrebno opremo, dovoljenje za izvajanje in usposobljen kader.« 

Vrt

Nov škodljivec v Sloveniji: Japonski hrošč ogroža naše vrtove

Kako preprečiti vdor v domove? 

Vrtne kačice nemalokrat zamika notranjost stavb, kot so denimo kleti, garaže in celo bivalni prostori, zato je dobro poznati kak trik. »Na okna namestite tako imenovane komarnike, ki preprečujejo vdor insektov v objekt, lepilne trakove pa namestite tja, kjer se železne kačice zadržujejo. Priporočamo tudi zatesnitev morebitnih razpok v objektu,« svetuje Šolaja.

»Lastnikom hiš svetujem še, da poskrbijo za pravilno odvodnjavanje (žlebovi, klimatske naprave …), odstranjevanje odmrle rastlinske mase v okolici objekta in pravilno vzdrževano vegetacijo.«

V tujini nad kačice s sesalnikom

Kot navajajo strokovnjaki z ameriškega LSU AgCenter, je »najboljši nekemični ukrep, da kačice posesate, tako žive kot mrtve, in vrečko iz sesalnika nato izpraznite zunaj, da se izognete neprijetnemu vonju«.

Doma narejena past

Pri iskanju učinkovitih trikov iz tujine smo zasledili še priporočila za uporabo pasti, ki si jo lahko preprosto izdelate sami. Potrebujete plastenko, 15 cm dolgo plastično cevko, lepilni trak in zrel sadež (na primer jabolko, hruško, banano). Vzemite prazno plastenko, vanjo potisnite kos zrelega sadeža in skozi grlo namestite plastično cevko, ki naj sega v notranjost približno pet centimetrov. Da se ne bo premikala, jo v odprtini učvrstite z lepilnim trakom, pri tem pa pazite, da se ne bo dotikala sten plastenke.

Tako pripravljeno past namestite v ležeči položaj na območju, kjer se zadržujejo stonoge. Vonj gnijočega sadja jih bo zvabil v cev, po njej se bodo povzpele do grla, nato pa padle v plastenko, ki pa je zaradi gladkih sten ne bodo mogle zapustiti. Izdelate lahko več takšnih pasti in jih namestite povsod, kjer opažate gibanje nadležnih vrtnih kačic.

Objavljeno v reviji Jana, št. 29, 22. julij 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana