Šimen Zupančič

A se me sploh splača prevajati, je zavzdihnil ob podpisovanju knjige Nebesa v razsulu, zbirke njegovih komentarjev iz leta 2021. Bere ga namreč ves svet, ta pa govori pretežno angleško. Ampak Žižek v slovenščini je poslastica in privilegij. Če mislite, da so njegovi komentarji stara jajca, se motite, so bolj preroška napoved. Kaj se bo zgodilo, če ne bomo previdni.

Polna dvorana Alme Karlin v največjem slovenskem hramu kulture, kjer je Cankarjeva založba organizirala srečanje z Žižkom, je, pričakovano, prežala na njegove besede, se hahljala njegovim šalam in mestoma smo nekateri ob kakšnih krutih primerjavah tudi malce gledali v tla.

Ljudje

Jernej Šček: Nisem še obupal nad človečnostjo

Hec, ki ga je povedal na koncu, še kako drži: kako narediš enourni pogovor z Žižkom? Tako, da mu zastaviš eno vprašanje. Bolj malo vprašanj smo slišali v debeli uri, Žižek jih ne potrebuje, saj ga organsko zanaša iz teme v temo, vprašanja si vmes postavlja kar sam. Kljub temu da je že na začetku Janini ekipi naznanil, da je za posebno poziranje preveč utrujen, ker je dan prej priletel iz Los Angelesa, je bil za debato sila razpoložen in ga na koncu ni bilo mogoče ustaviti. Njegov nastop je skoraj nemogoče povzeti, ponujamo vam samo žlahtni izbor.

Šimen Zupančič

Zmeda na Zemlji in v nebesih

Eden najbolj znanih citatov Mao Cetunga (dolgoletnega kitajskega voditelja) je: »Pod nebesi je vse v razsulu; situacija je odlična.« Kot je razložil Žižek, je želel s tem povedati, da ko v družbi vse razpada, to revolucionarnim silam ponuja priložnost za akcijo in prevzem politične oblasti. Za Cetunga je zmeda na Zemlji samo dokaz, da stvari napredujejo, Žižkova teza pa je, da so sedaj v razsulu sama nebesa.

»To pomeni, ne samo da so zadeve na Zemlji v globoki krizi, ampak nam tudi manjka standard, s katerim bi merili nered. Nimamo globalne orientacije.« In je povedano ponazoril, kot to vedno rad stori, s šalo (ni ga čez dober vic!): »Trije glavni svetovni vladarji – ruski, kitajski in ameriški – srečajo Boga. Vsak mu lahko postavi eno vprašanje. Putin vpraša, kako bo po naši zmagi v Ukrajini, ali bo Evropa naša? Bog odkima: lahko da boste Ukrajino res dobili, a čez 20 let boste kitajska provinca. Putin se obrne stran in začne jokati. Kitajskemu predsedniku Ši Džinpingu, ki je ves vesel zaradi slišanega, Bog reče: Morda bo Rusija res vaša, a se vam gospodarsko ne bo izšlo, še Tajvan vas bo koloniziral, slabo bo. Ši se obrne in začne jokati. Na vrsto pride Trump: In kako bo, ko bom jaz na oblasti še 10, 20 let? Bog se obrne in začne jokati.« To se danes dogaja, je rekel Žižek povsem resno nad hehetom publike. »Ni standarda, s katerim bi danes merili žalost.«

Slovenija

Če boste ženske duhovnice, bo to slabo – premočne ste

Incident

Popolnoma je na strani Palestincev in kritičen do Izraela, a tudi do Arabcev oziroma zagovornikov Palestincev. Ne upa si pomisliti, kakšna država bi bila Palestina, če bi zmagal Hamas. O tem se moramo pogovarjati, pravi. »Absolutno se ne strinjam s tezo nekaterih levičarjev, da je islamofobija glavni rasistični problem zahodne Evrope. Ne, imel sem stike z muslimani in se niso dobro končali. Naj opišem en tak moj incident, ki veliko pove: z nekim muslimanom sem imel pred nekaj leti v New Yorku zelo spoštljivo debato. Pa mi je dejal: čeprav me hvališ, si preveč pokroviteljski, saj iz tvojega govora sledi, da me ceniš, kljub temu da sem musliman. Jaz pa bi rad, da me ceniš ravno zato, ker sem musliman. Moj odgovor je bil: se strinjam, če ti storiš enako. Da me ceniš ne kljub temu, da sem ateist, ampak zato, ker sem ateist. Ozmerjal me je in odšel.«

Etično junaštvo

Ko govorimo o nevarnosti jedrske vojne, kaj bi bilo najvišje etično dejanje, se je vprašal in razvijal misel enega svojih filozofskih kolegov. »Če bo vojna, ne bo časa za razmislek. Takrat je usoda človeštva v rokah voditelja. Običajna logika odgovora na napad je udariti nazaj, a to pomeni konec civilizacije. Pravo etično junaštvo pa bi bilo pustiti, da moja država propade, da bo človeštvo preživelo ravno zato, ker ne bomo uničili nasprotnika. A ta logika deluje samo pod enim pogojem – da tega ne govoriš vnaprej.«

Zaveda se, da je govorjenje o miru moderno, in ve, kaj vse je narobe v Ukrajini, ampak, je izpostavil, »ali smo sploh opazili, da je Rusija pred enim letom uradno spremenila jedrsko doktrino?! Vzela si je pravico, da prva uporabi taktično jedrsko orožje, vsa težava pa je v definiciji pojma ogroženosti.«

Situacija je za Žižka, ki je po mnenju strokovnega recenzenta knjige Petra Klepca nihajoči optimist, pesimistična, a to po njegovem mnenju odpira možnosti. »Če nič drugega, nas bo prihajajoča kriza, ker prihajajo še hujše, pripeljala do sistema, v katerem bo potrebno močnejše mednarodno sodelovanje in kjer bo morala država posegati v trg.«

Robert Balen

Preprostih rešitev ni

Pri reševanju romske problematike je pohvalil »formulo« Luke Mesca: sodelovanje, razumevanje in integracija pod pogojem minimalne varnosti javnega prostora. »Država za vsako ceno zagotavlja javni red in pri tem se ne moremo izgovarjati na globlje razloge – ja, vedno so razlogi za tako stanje globlji, ampak vztrajati moramo pri vzdrževanju javnega reda in miru. Sem za prisotnost vojske, pa ne v smislu nasilja, ampak paradiranja – to ustvarja neko tako lepo vzdušje (smeh v občinstvu), ker veš, da ga ne moreš lomiti.

Drugič, tako sem sit izjav o integraciji! Jaz nočem biti integriran, dvomim, da tudi Romi. Kolega Sloterdijk rad reče, da v tej globalni zmedi potrebujemo ne več integracije, ampak več diskretnosti, distance. Sem proti formi 'dajmo razumet druge kulture' – ne, jaz jih nočem! Zakaj pa bi jih, ko pa še sebe ne razumem?! Vsa zgodovina umetnosti kaže: če hočeš res razumeti neki narod, moraš gledati z distance – iz tujine.«

Zagovarja miroljubno sobivanje, ki dopušča tudi distanco, češ, tolerirajva se, če se zgodi prijateljstvo, pa toliko bolje. »Sem pa proti pritisku integracije. Javni red je potreben, in kolikor je to prepovedano reči, razlike v načinu življenja pač obstajajo. Ni pa enostavnih rešitev. Vse težave izvirajo iz misli, da je možna enostavna rešitev.«

Te ne vidi niti za svet. »Najbolj verjetno nas čaka mračna prihodnost (medetično nasilje, umetna inteligenca, okolje ...).« Ampak kot piše v knjigi: »Preostane nam zgolj, da obrnemo celotno perspektivo na glavo: konec se je že zgodil, le opazili ga nismo.« Družba je digitalno nadzorovana in upravljana, spremembe v naravi se odvijajo, milijoni po svetu se razseljujejo. Zdaj je že pet minut čez 12., piše Žižek, moramo se vprašati, kaj storiti v tej novi globalni ureditvi.

Politika

Ni mi vseeno: Adijo, pamet

Rešitev vidi (tudi) v komunizmu

 Nikar ne skočite v zrak ob tej za mnoge osovraženi besedi. Mar nismo ob osamosvojitvi želeli kapitalizma zahodnega sveta? »Ko so ljudje protestirali proti komunističnim režimom v Vzhodni Evropi, jih večina ni imela v mislih kapitalizma. Hoteli so socialno varnost, solidarnost, grobo obliko pravice; hoteli so svobodo, živeti brez državnega nadzora, hoteli so se združevati in govoriti, kot sami želijo; hoteli so življenje preproste poštenosti in iskrenosti, osvobojeno primitivne ideološke indoktrinacije in prevladujoče cinične hinavščine ... V Evropi se je socializem vrnil v preobleki desničarskega populizma. Zato je velika naloga za levico, da prevede tleče nezadovoljstvo v izvedljiv program za dosego sprememb,« je zapisal Žižek.

Na to, da naše gospodarstvo ne napreduje, je odgovoril z vprašanjem: »Kje v Evropi pa danes napreduje? Glede na usodno krizo vidim upanje v tem, da je danes glavni trgovinski partner Slovenije Švica, ne več Nemčija. Kar potrebujemo, ni komunistični ideal, ampak to, kar je Švica vedno znala. Moj komunistični ideal so države, kot so Švica, Singapur, Južna Koreja. Zakaj? Ker so to države z uspešnim tržnim gospodarstvom, ki je uspešno prav zato, ker je strogo upravljano s strani države. Če v Švici ali Singapurju ena veja industrije obtiči, se takoj vsi sestanejo: vlada, banke, sindikati, in rešujejo situacijo. Na to tisti, ki svarijo pred močno državo, kar pozabljajo.«

Nor na šale

Žižek je stalno na preži za šalami – bolj obskuren je vic, bolj bo poskušal najti način, da ga pod krinko teorije uporabi v svojih razmišljanjih oziroma v knjigi.

Objavljeno v reviji Jana, št. 47, 25. novembra 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana