© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 6 min.

Slovenski zakon zdaj dovoli to, kar so mnoge že počele na skrivaj


Jelka Sežun
20. 7. 2025, 11.00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Nova zakonodaja dovoljuje umetno oploditev samskim in istospolnim ženskam. A mnoge so si že prej utirale pot same – z epruvetko, ovulacijskim testom in semenom iz tujine.

mama, otrok
Profimedia
Bodo samske ženske tudi v Sloveniji uradno lahko imele svoje otroke?

Četrt stoletja je veljalo, da sme država z biomedicinsko pomočjo pri oploditvi pomagati samo heteroseksualnim parom, šele nekaj dni pa prenovljeni Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo to omogoča tudi samskim in ženskam v istospolnem razmerju. To ne pomeni, da se te ženske že doslej niso zatekale k umetni oploditvi, samo bolj iznajdljive so morale biti. Pogosto je pomenilo tudi to, da so za spočetje otroka potrebovale več denarja. V resnici tisti, ki nasprotujejo umetni oploditvi samskih in istospolnih, s prepovedjo niso dosegli prav ničesar. Želeni in težko pričakovani otroci so se samskim in istospolno usmerjenim rojevali tudi brez pomoči države. Čisto novega Slovenčka ali Slovenčico si konec koncev lahko ustvariš tudi na druge načine.

Nekoč sem poznala žensko, ki jo je ta diskriminatorni zakon strašansko jezil in je vedno govorila, meni že ne bo nihče govoril, ali smem ali ne smem imeti otroka! Če ne bom našla primernega očeta, si bom pa naročila seme v semenski banki in se sama oplodila. Ne vem, kako se je končalo – danes ima otroke, nikoli pa je nisem vprašala, kako je prišla do njih. Ampak samooploditev s pomočjo (tuje) semenske banke je bila vedno tiha, neoglaševana možnost za tiste, ki jih je zakon o OBMP izključil.

Siva cona

Nimamo uradnih statističnih podatkov o tem, koliko samskih žensk je kot pot do otroka izbralo samooploditev s semenom iz tujine, saj to poteka izven sistema medicinsko podprte oploditve (MPO) in ni beleženo kot medicinski postopek. Tovrstni način spočetja je v sivi coni, ki je zakon ne ureja – a je tudi ne prepoveduje. Praksa je v Sloveniji znana, a neregistrirana. O tem pričajo poročila nekaterih ginekologov, ki obravnavajo nosečnice, ki so zanosile s pomočjo tujega semena, predvsem pa razprave na spletnih forumih. Vemo, da kar nekaj istospolnih parov odide na umetno oploditev v tujino, v evropske države, kjer je zakonodaja prijaznejša – na primer v Belgijo – vendar je to ne le drago, soočajo se tudi z birokracijo in čakalnimi dobami. Oploditev med stenami lastnega doma je v primerjavi s tem hitrejša in cenejša možnost – z upoštevanjem nadvse pomembnega pogoja: primerna je le za ženske, ki nimajo težav z zanositvijo.

In če ste ravno odpirali usta, da bi rekli, zakaj pa s tujim in ne z domačim, izvirno slovenskim semenom – zato, ker slovensko semensko banko sicer imamo, vendar je darovano seme namenjeno zgolj heteroseksualnim parom, ki jim je dosedanji zakon o OBMP dopuščal umetno oploditev. Slovenska semenska banka semena ne prodaja in se ga torej pri njih ne da naročiti za oploditev doma. Lahko pa si seme naročite v tuji semenski banki. Ki jih je po svetu ogromno. In prav to je težava. Kako izbrati pravo?

samooploditev1 shutterstock.jpg
Shutterstock
Fotografija je simbolična: Mama z otrokom

Ampak najprej tole

Pred izbiro potencialnega očeta in začetkom postopka je potrebnih še nekaj drugih korakov. Priporočljiv je posvet z ginekologom. Najboljši čas za oploditev je tik pred ovulacijo, takrat je verjetnost za zanositev največja, treba je torej spremljati ovulacijo. Tega se lahko lotite na več načinov, eden je merjenje bazalne telesne temperature (BBT) – vsako jutro, ko se zbudite, si izmerite temperaturo z natančnim termometrom. Ovulacija povzroči rahlo povišanje temperature (od 0,3 do 0,50 C), ki ostane povišana do menstruacije. Najbolj plodna sta dan ali dva pred temperaturnim skokom. V lekarnah se dobijo tudi ovulacijski testi, ki merijo povečanje luteinizirajočega hormona (LH), ki sproži ovulacijo. Uporabljati jih začnete deset dni po začetku zadnje menstruacije in nadaljujete, vse dokler ni rezultat pozitiven. Še ena možnost je opazovanje cervikalne sluzi, preprostejša rešitev pa so telefonske aplikacije, na primer Clue, Flo ali Ovia, ki na podlagi vnesenih podatkov pomagajo napovedovati plodne dni.

Medtem se začnite ozirati za potencialnim očetom, ker na področju nadaljevanja vrste žal nismo samooskrbne. Imejte v mislih, da v Sloveniji otrok, spočet doma s semenom anonimnega darovalca, nima pravno priznanega očeta. Darovalec ni pravno odgovoren za otroka.

Za začetek

Pogledali smo tri semenske banke, dve evropski in eno ameriško, ki veljajo za dobre in zanesljive, se pravi, da darovalce semena testirajo za spolno prenosljive bolezni in vzamejo njihovo anamnezo (da na primer nimajo dednih bolezni ali okužb): danski Cryos International (cryonsinternational.com) in European Sperm Bank (europeanespermbank.com) ter ameriško Fairfax Cryobank (fairfaxcryobank.com). Vse ponujajo več sto, lahko tudi več kot tisoč darovalcev.

Vse semenske banke imajo spletne ali tiskane kataloge darovalcev, kako podrobno so opisani, pa se razlikuje od banke do banke. Ponavadi navedejo njihovo raso in etnično pripadnost, barvo oči in las, včasih tudi višino in težo, krvno skupino, izobrazbo, osebnostne lastnosti. Nekateri so izpostavljeni kot dobri športniki, drugi kot intelektualci ali umetniki. Nekateri darovalci dovolijo razkritje svojega imena, ko otrok postane polnoleten, drugi ne. Nekatere banke na svoji spletni strani ponujajo tudi navodila, kako izbrati najprimernejšega darovalca, ali omogočajo brezplačni posvet. Podrobnejše informacije pa so na voljo šele, ko se registrirate. Cryos International, na primer, zahteva, da pri njih odprete brezplačni račun, preden vam pokažejo fotografije darovalcev. Tudi druge banke imajo podobno politiko.

Ko izberete darovalca, naročite epruvetke s semenom – računajte od tri do pet za enega otroka, lahko več, če želite imeti več otrok istega očeta (v tem primeru seme prihranijo za vas). Na to je pametno pomisliti že prej, ne šele čez leta. Zamrznjeno seme pride po pošti, vsebina v tekočem dušiku ostane zamrznjena več dni, tudi do tri tedne.

Kako se tri semenske banke primerjajo med sabo? Vse tri dostavljajo v Slovenijo, ameriška banka je nekoliko dražja, dražja je seveda tudi dostava iz ZDA. Cryos International ima največjo bazo darovalcev, European Sperm Bank pa manjši izbor darovalcev, a izredno stroge zdravstvene preglede za darovalce. Lahko je tudi nekoliko cenejša od Cryosa. Okvirne cene: Cryos Int. 400–900 evrov za seme plus 250–350 za dostavo; European Sperm Bank 550–850 za seme plus 200–300 evrov za dostavo; Fairfax Cryobank 500–1000 evrov za seme plus 400 in več evrov za dostavo.

Referendum hvaležno odklanjamo

Zakon s polnim imenom Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) je bil sprejet leta 2000, a je omogočal umetno oploditev le ženskam v heteroseksualnih razmerjih, zato so v začetku leta 2021 sprejeli novelo zakona, ki bi umetno oploditev dovoljevala tudi samskim ženskam. A ni šlo gladko – ob viku in kriku pravovernih braniteljev menda edine prave družine (oče, mati, otrok) je bil razpisan in junija 2001 izveden referendum s 35-odstotno udeležbo, na katerem so volivci odločili o stvari, ki večine njih niti približno ni zadevala, namreč o umetnem oplojevanju samskih žensk: več kot 73 odstotkov udeležencev (torej zgolj dobra četrtina celotnega volilnega telesa) je bilo proti, kar je pomenilo, da v Sloveniji samske ženske in ženske v istospolnih razmerjih nimajo pravice do pomoči države pri umetni oploditvi. Tako bodi, je rekla tista četrtina, in tako je bilo: pravico do OBMP je država priznavala le ženskam v heteroseksualnih razmerjih. Naslovnica Dela dan po referendumu je imela fotografijo nune, ki oddaja glasovalni listič – satiričen komentar na to, kdo je odločal o oploditvi samskih žensk.

Skoraj četrt stoletja pozneje, novembra 2024, pa je ustavno sodišče prigalopiralo do odločitve, da je zakon iz leta 2000 diskriminatoren, in zapovedalo spremembo zakonodaje v letu dni. Konec letošnjega marca je bil v državni zbor vložen predlog novele, ki diskriminacijo pri umetni oploditvi samskih in istospolnih žensk popravlja. Opozicija je zahtevala počasnejšo obravnavo, vendar je bila 18. junija novela sprejeta po skrajšanem postopku.

Nasprotniki so podpise za razpis ponovnega referenduma 24. junija vložili v DZ, vendar je ta v začetku julija izglasoval sklep o nedopustnosti referenduma, saj 90. člen slovenske ustave pravi, da ni dopustno razpisovati referendumov o zakonih, ki odpravljajo neustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ker novela odpravlja neustavnost, torej zanjo ni dovoljeno razpisati referenduma. Zdaj bodo nasprotniki novele poskusili, tako so napovedali, še zadnje, kar jim ostane: sklep bodo izpodbijali na ustavnem sodišču. Možnosti za izid po njihovih željah so pičle. Zdi se torej, da bo novela obveljala. Po novem je samskim in ženskam v istospolnih razmerjih dostopna oploditev z biomedicinsko pomočjo. Konec junija je bil zakon objavljen v Uradnem listu, veljati naj bi torej začel te dni.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.