Osebni arhiv

Najlažje ga prepoznamo po več šopih značilnih belih dlačic na bočnih straneh in na koncu zadka. Vrtičkarji naj še posebej pozorno opazujejo morebitne znake napada odraslih hroščev na sadnem drevju, jagodičju, stročnicah in okrasnih rastlinah. S takojšnjim sporočanjem strokovnim službam, kje se je pojavil, lahko pripomoremo k preprečevanju njegovega širjenja.

»Težko obvladljivi škodljivci, ki povzročajo gospodarsko in okoljsko škodo, merjeno v milijonih evrov, so predvsem invazivne tujerodne vrste. Te postajajo vedno večji problem zaradi globalnega trgovanja, potovanj in podnebnih sprememb. Nazorni zgledi, kako se tudi pri nas invazivne tujerodne vrste hitro širijo in so tako rekoč že ustaljene, so koloradski in koruzni hrošč, marmorirana smrdljivka, plodova vinska mušica. Invazivni rastlinski škodljivci pa poleg gospodarske škode pomenijo resno grožnjo biotski raznovrstnosti. Eden glavnih razlogov, da se hitro širijo na nova območja, je odsotnost njihovih naravnih sovražnikov z izvornih območij. Največkrat jih je težko hitro obvladati celo z uporabo kemičnih sredstev za varstvo rastlin,« pojasnjuje dr. Špela Modic s Kmetijskega inštituta Slovenije, oddelka za varstvo rastlin.

Osebni arhiv

Še je čas, kajti pri nas še ni razširjen! 

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je pred dnevi objavila, da je bila v Sloveniji potrjena ponovna najdba japonskega hrošča v okolici lanskoletne najdbe v občini Lukovica, v varovalnem pasu pa so še občine Kamnik, Domžale, Moravče in Dol pri Ljubljani.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 28, 15. julij 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana