© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 1 min.

Slovenija, dežela plazov: strokovnjaki opozarjajo na tihe signale narave


Marija Šelek
25. 11. 2025, 07.00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Voda je tiha, a neizprosna sila. Ker bodo padavine naraščale, bodo tudi plazovi pogostejši. Zato je ključnega pomena, da znamo prepoznati opozorilne znake.

plaz1 foto Igor Mušič.jpg
Igor Mušič
Nismo nikjer povsem varni?

Voda ima tiho moč; nič ne opozarja, hitro naraste, napoji zemljo, da začne drseti. Tudi pobočja se razprejo tiho, njihov pogubni jek ne odmeva po dolinah, da bi pognal speče prebivalce z domov. Če so na takih pobočjih velika drevesa, bodo pokala, se lomila. A tudi tišina je lahko opozorilo. Če potok, ki je vedno tekel mimo vaše hiše, nenadoma kljub padavinam presahne, je to znak, da se je višje v strugi zgodilo nekaj usodnega. Živimo na krasnem koščku zemlje, ki je tako geološko pester, da nas nagrajuje, a tudi grobo biča. Je cena za prekrasno naravo ta, da živimo v strahu?

Plazov ni mogoče natančno napovedati, lahko pa se nanje vsaj delno pripravimo. Vsi strokovnjaki do zdaj so nam zatrdili, da bo padavin čedalje več (ker se ozračje segreva, se v njem zadržuje več vode), in zato tudi plazov. Sezona plazov dejansko traja vse leto; lahko bi si oddahnili le pozimi, a kaj ko so mile zime vse pogostejše, takšne pa pri možnostih plazov niso naše zaveznice.

plaz2 foto iva šibav.jpg
Iva Šibav
Količina zdrsov v Goriških brdih je tako velika kot še nikoli do zdaj.

Že več kot 60 mm padavin v kratkem času lahko privede do plazov, v Goriških brdih pa je tokrat v petih urah padlo 180 mm padavin oziroma v enem dnevu celo 300 mm! Ob tako obilnih padavinah, ki jih doživljamo, se je nespametno tolažiti, da bo bolje, nam je že pred leti povedal dr. Miloš Bavec z Geološkega zavoda Slovenije.

Preberite še

V Brdih je tokrat reka Reka dosegla rekordne vrednosti, pred razlivajočo se vodo so padale trte, te so po pobočjih odnašali plazovi. Čeprav se tudi krajani častitljivih let (brali smo izjave 93- in 97-letnika) niso mogli spomniti tako hude ujme, je jeseni leta 1998 narava v tistih koncih že prikazala svojo moč. Na predhodno namočeni podlagi so intenzivne padavine takratnega oktobra sprožile številne zemeljske plazove. Samo plazov, ki so prizadeli kmetijska zemljišča in povzročili gmotno škodo, je bilo čez 800. Povečini so bili prizadeti vinogradi, nekoliko manj pa gozdovi in travniki.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 47, 25. novembra 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

01_Jana_47.jpg
revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!

E-novice · Novice

Jana

Prijavite se na e-novice in ostanite na tekočem z najpomembnejšimi dogodki doma in po svetu.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.