Mateja J. Potočnik

Glasbenik, ki je po končanem Konservatoriju za glasbo in balet o svoji prihodnosti premišljeval med delom v skladišču in polnjenjem polic v hipermarketu v rodnih Domžalah, se je po tem, ko je odslužil še (prostovoljno) štirimesečno služenje vojaškega roka, odločil za strojništvo. Danes je vidnejši raziskovalec naprednejših proizvodnih tehnologij in mu je pred kratkim uspelo na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta pridobiti 1,5 milijona evrov za inovativni projekt MeltingWell. Vrhunska raziskovalna skupina pod njegovim vodstvom na fakulteti za strojništvo je vzpostavljena, njega pa poleg ponosa preveva tudi silna odgovornost. Močno zavedanje, da mora in želi s pridobljenim znanjem vračati družbi (slovenskim davkoplačevalcem, ki so mu omogočili šolanje), ga je pripeljalo iz Amerike nazaj domov.

Imamo srečo, da si želi v Sloveniji ustvariti družino, saj si ne predstavlja, da bi njegovi otroci odraščali v Ameriki. To, kar je izkusil tam v dveh letih bivanja in dela, se mu ne zdi najbolj zdravo okolje za družino. Finančno bi mu bilo lahko čez lužo veliko udobneje, tudi raziskovalni pogoji bi bili gotovo boljši, a osebni razlogi (tudi občutki), in ne denar, so krivi, da ga imamo tukaj. Tisto, kar bi ga morda lahko zopet odpeljalo čez mejo, je stanovanjski problem, ki ga imajo pri nas tudi tako dragoceni in perspektivni posamezniki, kot je naš sogovornik. Država bi se morala tega ne samo zavedati, ampak tudi ukrepati.

Mateja J. Potočnik

Izkoristi svoj talent

Izhaja iz glasbeno-inženirske družine, igra evfonij in klavir in glasba mu je še vedno zelo ljuba. »Ko sem se odločil, da šolanja ne bom nadaljeval v glasbi, češ da tako ne bom tako koristen, sem bil še mlad in morda nisem razumel, da je tudi glasba oziroma umetnost bistvena za razvoj človeštva. Pa sem se najprej vpisal na obramboslovje in po dveh mesecih študija uvidel, da tam verjetno ne bom dosegel tistega, kar bi si v življenju želel.« Vzel si je leto za razmislek in šel delat v skladišče domžalskega hipermarketa; na oddelku pijač je polnil police. »To delo ni napačno, le da nisem videl kariernega napredka,« se nasmehne. Pa tudi škoda bi se mu zdelo, če ne bi izkoristil brezplačnega študija, ki ga mladim pri nas omogoča država. »To, kar imamo, ni samoumevno, študij plačajo davkoplačevalci – če si zmožen, je dobro, da izkoristiš svoj talent.«  

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 39, 30. september 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana