Film Modrost sreče

Nekaj ur pred ogledom filma Modrost sreče sem se zjokala ob pripovedi gospe, ki je pred kratkim  izgubila otroka. Kako krhko je življenje! Nobenega zagotovila ne dobimo z objemi in poljubi naših otrok, ne vemo, koliko časa jih bomo še čutili, ne moremo jih za vedno ustekleničiti. Marsikdo med nami bo nekoč ostal sam in najbrž je najpomembneje, sem razmišljala, da si v sebi zadovoljen, da se zmoreš razvedriti ob vsakdanjih rečeh in dejanjih. Potem sem prisluhnila, kaj mi bo o sreči povedal 90-letni tibetanski duhovni vodja in eden najvplivnejših verskih voditeljev na svetu: njegova svetost 14. dalajlama.

Karizmatični mož v tradicionalni rumeno-rdeči opravi sede pred kamero in nas nagovori: »Vsi smo ista človeška bitja. Želimo si mir in srečo. 21. stoletje ne bo lahko – tu bodo strah, jeza, sovraštvo. Naučiti se moramo, kako delujejo naše misli in kako zaščititi čustva. Kako razviti notranji mir, je starodavno znanje, ki bi vam ga rad predal. Bo šlo?«

Film Modrost sreče

Preveč se pehamo za uspehom, stalno smo zaposleni, tekmovalni, v stresu in skrbeh, je orisal sodobnega človeka in nas opozoril, naj nikar ne pozabimo na moč dihanja: »Globoko vdihnite, zadržite dih in nato izdihnite. Ponovite. Vas srčni utrip se bo naravno znižal.« Tako bomo začutili mirnost in odprtost. Vse je odvisno od našega razmišljanja, kako gledamo na probleme – poglejmo jih s širšega zornega kota, nas uči, potem pa se začne niz posnetkov, med katerimi so tudi takšni, ki niso bili še nikoli objavljeni. Ekipa z režiserjema Barbaro Miller in Philipom Delaquisom (film je produciral eden najslavnejših budistov Richard Gere) je arhivsko gradivo za film zbirala po vsem svetu, nekatere posnetke iz zgodnjega življenja dalajlame so dobili celo na skrivaj.

Z arhivskimi posnetki težkega obdobja, ko so mu Kitajci stregli po življenju in se je marca 1959 zbralo na tisoče Tibetancev, da bi ga zaščitili, se spoznavamo z njegovo zgodbo. V dobro Tibetancev je iz Tibeta pobegnil v Indijo, navdajali so ga strah, tesnoba, dvom in žalost. Ostal je brez domovine, svoje telo in besede pa posvetil dobrobiti Tibetancev oziroma vseh ljudi sveta. »Vseh osem milijard ljudi je mojih bratov in sester – smo ena človeška skupnost, zato moramo skrbeti drug za drugega.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 39, 30. september 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana