Osebni arhiv

Drugo leto jih bo dopolnil petdeset. Pravi, da je rojen ali na ameriški dan neodvisnosti ali pa na dan borcev v bivši Jugi. Oboje je. Neodvisen in borec. Promovira se pod blagovno znamko »kmet na dveh kolesih«. Vozi motor  in piše knjige. Njegova predavanja polnijo dvorane.  Potuje daleč. K ljudem. Ni ga strah. 17.000 km po Kazahstanu, Kirgizistanu, Uzbekistanu in Černobilu.

Ljudje

Stanislav iz Kmetije: kmet je simbol delavnega in poštenega človeka

V Uzbekistanu se je tako zastrupil, da bi skoraj umrl, a je šel vseeno pogledat Aralsko jezero in nasedle ladje. Pravi, da je njegova vrvica za vžig kratka, ampak ima svojo terapijo. Motor. Našel je sebe. Iskren do konca, pa tudi prave besede najde, zato ga radi berejo, poslušajo številni, nam pa je iz prve roke povedal, kaj ga žene, da vedno znova prestopa mejo in ostaja živ.

Kaj vas žene (čez meje mogočega)? Znani ste tudi po tem, da zdržite na motorju 2500 km in še kakšnih sto več. To je več kot 20 ur.

Iskreno? Nimam toliko dopusta, da bi lahko v miru obiskoval vse te daljne kraje, zato se pač moram malo gnat čez meje mogočega. Za ene je to nemogoče, zame je pa to samo ponedeljek.

Osebni arhiv

Sedite na motorju in čakate (svojo) mejo. Ko jo dosežete, kaj čutite in kako se nagradite?

Upam, da te meje nikoli ne dosežem! Ker ko jo bom … no, potem bom ali precej polomljen ali pa bom z angeli zgoraj žural na nebeških motozborih. Res pa je, da to svojo mejo stalno malo prestavljam. Počasi, pametno, z glavo na pravem mestu. Ko se pojavijo prvi znaki, nezbranost, dvojni vid, tisti trenutek »kaj je zdaj to?«, ustavim, se nadiham, nekaj pojem in šele potem nadaljujem.

Slovenija

Druga plat težkega življenja Sonje Hojnik iz Ljubezni po domače

Če ne najdem prenočišča? Ni panike. Na potovanjih ne kompliciram: ne rezerviram vnaprej, ne lovim ur, ne gledam koledarja. Vozim, kadar mi paše, ustavim, kjer me prime. To je moj zen na dveh kolesih. In zdaj najlepši del: kako se nagradim? No … ne tako kot normalni ljudje. Oni po 35 urah vožnje (s postanki za malico in gorivo) solidno padejo v posteljo. Jaz pa? Jaz najprej pregledam motor, uredim misli, jih prelijem v besedo, uredim fotografije …, šele potem zaspim.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 49, december 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana