Jaka Koren

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Če ste otrok zadnjih nekaj desetletij, verjetno ne veste, kaj je kolporter, kaj šele da bi kakšnega videli.  Kolporter je »kdor prodaja časopise, revije po ulicah,« pojasnjuje spletni slovar Fran. Prodajalci časopisja so že pred desetletji praktično izginili z ulic, časopisi in revije jim bodo sčasoma sledili, napovedujejo, ampak nismo še čisto tam. Ni znano, koliko je še ostalo kolporterjev v deželi, vemo pa, da je v Ljubljani samo še eden, zadnji svojega poklica. Rudolf Kovačič, Rudi za stranke, nekakšen živ spomenik Ljubljane, časopise in revije na ulici prodaja že več kot štirideset let.

Slovenija

Nasmejan poštar Grega prihaja iz slavne čevljarske družine

Rudi je eden najbolj znanih obrazov Ljubljane, skoraj tako kot župan Zoran Janković, samo bistveno bolj priljubljen. Ljudje ga imajo radi, ker je prijazen, dobrovoljen, pošten. Že dolgo ima stojnico prav na začetku Plečnikovih arkad na glavni tržnici, čisto pri Tromostovju. Najino srečanje ni nič dogovorjeno, na slepo se odpravim pogledat, ali je tam, kajti zadnja leta časopise prodaja samo še dva dni in pol na teden – v četrtek, petek in sobote pol. Potem se vrne domov na Dolenjsko, dve uri vožnje v eno smer. Rudi slovi kot znan ljubljanski obraz, a ni iz Ljubljane. Vstane ob štirih, da je ob sedmih s časopisi na svojem mestu, ampak zdaj se v mesto ne vozi več vsako jutro znova, razloži – dve noči prespi »tukaj pri župniku« v Ljubljani.

Na kavo z mano ne more, ostati mora pri svoji stojnici, zato se pogovarjava kar tam. Ves čas mu oči švigajo naokrog, ali bo prišel mimo kakšen človek, željan časopisja. Vsi hodijo mimo, ne da bi upočasnili korak.

Jaka Koren

Malo podaljšujem

Preden je postal prodajalec časopisov, je enajst let prek študentskega servisa delal nepojasnjene »druge stvari«, razloži, »potem sem pa trafiko odprl.« Štirideset let je od tega, »takrat so bile v Ljubljani samo štiri fakultete, zdaj jih je pa petindvajset.« Trafika ni bila klasična trafika v kiosku, temveč stojnica s časopisi. Leta 2004 jo je skoraj izgubil, najemnina za prostor pod arkadami je postala nevzdržno visoka, pa so ga Ljubljanske tržnice izselile, ampak se je potem pokazalo, da mesto vedno poskrbi za svoje, in Rudi, četudi Neljubljančan, je vsekakor zelo naš: opozicijski mestni svetniki in časopisna hiša Dnevnik so mu pomagali urediti papirje in so tudi skupaj zbrali sredstva, takrat še v tolarjih, da je prišel do nove stojnice.

Slovenija

Mladi slaščičarski chef kljub padcu verjel vase in uspel

Januarja 2005 je bil spet pod arkadami. Očitno je bil dober žur, rdeč trak so prerezali, okrog se je trlo fotografov in na starih fotografijah z otvoritve Rudi preprosto žari. »Zdaj imam brezplačno,« pravi zadovoljno. Če bi moral plačevati najemnino, ne bi šlo, pojasni. »Je kar drago.« Upokojiti se še ne namerava. »Letos bom star 72 let, junija. To je kar veliko. Zdaj pa malo podaljšujem, nekaj delovne dobe mi še manjka.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 4, 27. januar 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana