Grenlandija na Jadranu: pred Trumpom lomastil italijanski politik
Donald Trump ni prvi, ki radostno krši mednarodno pravo. Več kot sto let pred njim je to počel italijanski pesnik in politik Gabriele D'Annunzio.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Duhoviti, a smrtno resni dokumentarec Fiume o morte! je dobil veliko nagrad, a vse so zbledele ob najnovejši, evropski filmski nagradi za najboljši dokumentarec. V resnici je film hrvaški, majčkeno pa tudi naš, saj gre za koprodukcijo Hrvaške, Italije in Slovenije, prispevali smo tudi direktorja fotografije Gregorja Božiča.
Donald Trump ni prvi, ki radostno krši mednarodno pravo, oh, kje pa! Že več kot sto let pred njim je to z enakim zanosom počel italijanski pesnik in politik Gabriele D'Annunzio, ki si je v letih 1919 in 1920 za šestnajst mesecev vzel svojo Grenlandijo, tako rekoč. Reka ali pogin! bi bilo po naše naslov nagrajenemu, skoraj dveurnemu igranemu dokumentarcu reškega režiserja in scenarista Igorja Bezinovića, če bi ga poskusili prevesti, pa ga niso in ga imamo zato kar v izvirniku, Fiume o morte!
Sto let pred Donaldom
Tole je bliskovit povzetek zgodovinskega ozadja: po prvi svetovni vojni in razpadu Avstro-Ogrske je bilo etnično zelo mešano severnojadransko mesto, ki ga Italijani imenujejo Fiume, mi pa ga poznamo kot Reko, sporno ozemlje. Italija je pričakovala, da bo Fiume/Reka pripadla njej, a je mirovna pogodba odločila drugače in mesto dodelila Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Predhodnik fašizma D'Annunzio je to občutil kot hudo krivico, pa se je odločil, podobno kot se danes odloča Trump, da bo stvari uredil sam: s 186 prostovoljci je septembra 1919 vkorakal v mesto in oznanil, da Reka poslej pripada Italiji.
To je storil brez dovoljenja italijanske države, ki ga, nemalo zmedena, ni javno podprla, ustavila pa tudi ne. Za voditelja državice je D'Annunzio postavil kar sebe, sledilo je šestnajst mesecev kaosa, kajti svojo vlogo komandanta je razumel kot mešanico nastopaštva in performansa, tiste dolge mesece pod jarmom pesniškega politika so ljudje občutili kot grenak zvarek umetniškega eksperimenta in političnega spektakla.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 4, 27. januar 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
