Arhiv Matija Zorn

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

»Tudi v Sloveniji smo že bili priča uničujočim, a seveda veliko manjšim dogodkom, kot je bila zadnja katastrofa v Nepalu in Tibetu. Naj spomnim na drobirski tok v Logu pod Mangartom novembra leta 2000 in sedem smrtnih žrtev, le da takrat ni bil vpleten ledenik, temveč intenzivne padavine in neugodna geološka sestava.

Dogodek v Logu pod Mangartom je bil posledica velikega zemeljskega plazu, katerega gmota se je utekočinila in kot drobirski tok stekla naprej. Začelo se je daleč od vasi, saj je drobirski tok potoval več kilometrov, preden jo je dosegel in razdejal.

Arhiv Matije Zorna

Struga nad Logom pod Mangartom pa je bila po dogodku videti zelo podobno, v smislu razdejanih pobočij, kot so videti struge na prizadetem območju Himalaje,« pravi prof. dr. Matija Zorn, ki se kot geograf in zgodovinar pretežno ukvarja s fizično geografijo, geografijo naravnih nesreč in okoljsko zgodovino.

»Tudi v Sloveniji lahko skalni podor ali zemeljski plaz, pa tudi snežni plaz, zasuje dolino in ustvari pregrado, za katero nastane jezero. Tudi pri nas se ta pregrada lahko poruši in nastane poplavni val. Takšen primer smo imeli ob poplavah novembra 1990 v dolini Podvolovljek, ko je zemeljski plaz v dolini ustvaril pregrado.

Arhiv Matije Zorna

Nastalo je več kot kilometer veliko jezero. Nekaj ur pozneje je pregrada popustila in poplavni val je razdejal dolino dolvodno, dosegel je tudi Luče. Primer skalnega podora, ki je pregradil dolino, pa smo imeli maja 2004.

Takrat je skalni podor v bližini planine Polog pregradil dolino Tolminke. Tudi ta pregrada je pustila, a poplavni val, razen posledic v strugi, ni povzročil škode.«

Spremembe so najvidnejše tam, kjer je voda v trdnem stanju

Podnebne spremembe tudi nam ne prinašajo. »Globalne temperature so vsako leto višje. Leto 2025 je bilo, na primer, tretje najtoplejše od sredine 19. stoletja, torej odkar imamo na razpolago verodostojne meritve temperatur. Presegali sta ga le leti 2024 in 2023.

· Novice

Saniran plaz, ki je ogrožal cesto

A ne le to, zadnjih enajst let je bilo najtoplejših od srede 19. stoletja. Že zdaj lahko rečemo dvanajst let, saj bo šlo leto 2026 ob bok najtoplejšim. Od konca 19. stoletja so se globalne temperature dvignile že skoraj za 1,5 stopinje Celzija, lokalno pa so odstopanja lahko še mnogo večja – v Evropi in tudi pri nas za več kot dve stopinji Celzija, na Arktiki celo za več kot tri.

Naraščanje temperatur se seveda odraža v različnih okoljskih spremembah. Med njimi so najvidnejše spremembe v kriosferi oziroma na območjih, kjer je voda prisotna v trdnem stanju, kot so led, sneg in stalno zamrznjena tla. Med temi spremembami je globalno najbolj vidno izginjanje ledenikov.«

Površinski led je pri nas izgubljen

»Če najprej pogledamo Slovenijo, je pri nas površinski led praktično izgubljen. Na rekah in jezerih ga je pozimi čedalje manj, če pa je, ni več varen za hojo. Močno so se skrajšala tudi obdobja, ko je Slovenija pokrita s snežno odejo. Število dni s snegom se je pri nas ponekod tudi več kot prepolovilo, kar najbolj občutijo naša nižje ležeča smučišča.

Arhiv Matije Zorna

A proti podnebnim spremembam niso imuna niti najvišja gorstva na svetu, kot smo videli pri omenjeni nepalsko-tibetanski tragediji. Tudi v najvišjih gorstvih podnebne spremembe povzročajo spremembe in te so tudi tam najbolj vidne na ledenikih. Kot smo videli ob zadnji tragediji, pa se ledeniki ne umikajo zgolj počasi, temveč se lahko nenadno podrejo, kar ima lahko za človeka katastrofalne posledice.«

Odlomljeni ledenik v Dolomitih je terjal 11 življenj

Zaradi visokih temperatur se po Evropi ledeniki ne le talijo, temveč tudi podirajo. »V Alpah sta bila v zvezi s podiranjem ledenikov v zadnjih letih dva odmevnejša dogodka, ki pa se glede posledic nikakor ne moreta primerjati z zdajšnjimi v Nepalu in Tibetu. Julija 2022 se je nenadno podrl del ledenika Marmolada v italijanskih Dolomitih, na nadmorski višini približno 3200 metrov.

Arhiv Matije Zorna

Velikost odlomljene gmote so ocenili na prek 70.000 kubičnih metrov. Med gorniki, ki so bili v času odloma tam, je terjala enajst življenj. Sprožitev so povezovali z visokimi temperaturami, ki naj bi povzročile, da se je staljena voda kopičila pod ledenikom. Odlom je bil relativno majhen, če ga primerjamo z nekaj deset milijonov kubičnih metrov gradiva, ki so se sprožili ob zadnjem tragičnem dogodku, a je odmeval zaradi žrtev.«

Ledenik Birch v Švici je uničil celo vas

»Maja lani pa smo bili v Alpah priča bistveno večjemu dogodku, ko se je v Švici nad naseljem Blatten sprožilo več milijonov kubičnih metrov ledu in skal. Takrat se je odtrgal del ledenika Birch kot posledica skalnega podora, ki je padel nanj, in uničil omenjeno vas približno 1200 metrov nižje. V tem primeru je bil dogodek pričakovan, saj so premike na gori spremljali in vas pravočasno izpraznili.

· Katastrofa v Nepalu

Blato in voda kot tekoči beton, pomaga le beg v hrib

Do velikega skalnega podora nad ledenikom na nadmorski višini okrog 3300 metrov naj bi prišlo zaradi taljenja stalno zamrznjenih tal oziroma permafrosta, seveda povezanega z dviganjem temperatur.

Arhiv GURS

Permafrost je prej 'lepil' kamnino skupaj, z njegovim razpadanjem pa so postala pobočja nestabilna. Švicarski raziskovalci so po dogodku zaključili, da se morajo pripraviti na še več tovrstnih dogodkov, saj ocenjujejo, da so se v zadnjem desetletju območja s permafrostom v njihovem visokogorju skrčila za okrog 15 odstotkov. S tem so se močno povečala območja, kjer obstaja povečana nevarnost proženja skalnih podorov.

Ne drži pa to le za Švico, temveč globalno za vsa gorska območja, kjer izginja permafrost.«

»Osnovna preventiva pred skalnimi podori, zemeljskimi in snežnimi plazovi, poplavami in podobnimi naravnimi nevarnostmi so zemljevidi nevarnosti. Ti so temelj za odgovorno prostorsko načrtovanje, a kot smo videli ob poplavah avgusta 2023, smo tu popolnoma pokleknili.« 

Skrita ledeniška jezera ogrožajo 15 milijonov ljudi

»Vendar bi pri nesrečah, povezanih z ledeniki, opozoril, da nevarnost ni povezana le z njihovim podiranjem, temveč tudi s pospešenim taljenjem. To namreč povzroča, da na njihovih čelih oziroma koncih nastaja čedalje več ledeniških jezer.

· Novice

V sklopu sanacije plazu zgrajeni podporni zidovi

Globalno ocenjujejo, da sta se zaradi tega njihovo število in velikost od 90. let prejšnjega stoletja povečala za polovico. Ta jezera nastajajo za čelnimi morenami, torej za gradivom, ki ga je odložil ledenik na svojem čelu. To pa niso trdne pregrade in z vse več vode za njimi obstaja nevarnost, da se porušijo, voda pa nenadno odteče kot velikanski poplavni val.

Zaradi nevarnosti takšnih poplav naj bi bilo globalno ogroženih kar 15 milijonov ljudi. V Sloveniji nas naravne nesreče pogosto prizadenejo, vsaj s temi, povezanimi z ledeniki in permafrostom, pa nam je prizaneseno.«

Skalne podore ponavadi sprožijo potresi

Vseeno pa smo v Sloveniji v zadnjih letih priča številnim skalnim podorom in odlomom. »V Sloveniji so skalni podori in odlomi najpogostejši v visokogorju, torej nad gozdno mejo, kjer imamo opraviti z golimi pobočji in stenami.

Bolj je kamnito pobočje strmo in bolj ko je v njem kamnina prepokana – to pomeni, da so v pobočju številne razpoke, ki oblikujejo kamnino v bloke – večja je verjetnost za sprožitev. Kje in kdaj se bo to zgodilo, je težko reči, če pobočij stalno ne opazujemo – in tega v visokogorju običajno ne počnemo.

· Slovenija

Pol milijona evrov za sanacijo plazov

Sprožitve večjih razsežnosti se ponavadi zgodijo ob potresih, kar smo lahko v Posočju in bližnji okolici opazovali ob potresih v letih 1976, 1998 in 2004. Še bolj pa nas na potrese kot sprožitelje opominjajo ogromni skalni podori z gore Dobrač na avstrijskem Koroškem, ki so se sprožili ob beljaškem potresu 1348. Pogosto pa je sprožitelja skalnih podorov težko prepoznati, saj se sprožijo tudi brez vidnega razloga.

Arhiv Matije Zorna

A takšni so naravni procesi, pogosto nepredvidljivi. V primeru podorov lahko različni procesi dolgo načenjajo pobočje, ki v nekam trenutku tega 'ne zdrži več'. Vendar v našem visokogorju ne bi skalnih podorov in odlomov preveč povezoval s permafrostom, saj ga lahko na podlagi raziskav v drugih delih Alp pričakujemo zgolj na osojnih, torej severnih pobočjih, na nadmorskih višinah preko 2500 metrov.

Skalni odlomi so značilni tudi za našo obalo, kjer imamo strme neporaščene kamnite klife, ki ogrožajo kopalce. Nastajajo tudi na vsekih cest. Takšne odseke prepoznamo po tem, da so zaščiteni z mrežami.«

Arhiv Matije Zorna

Usodna povezanost plazov, podnebja in človeške dejavnosti 

Slovenija je z razgibanim reliefom izrazito plazovita dežela. Podnebne spremembe se tu kažejo še očitneje, a krivi smo tudi sami. »Bolj kot morda skalni podori so pri nas podnebnim spremembam podvrženi zemeljski plazovi, saj so veliko bolj povezani z intenzivnimi padavinami. Podnebne napovedi za prihodnost pravijo, da bo vremenskih ekstremov čedalje več.

Na eni strani bodo suše, kot je bila letošnje poletje, na drugi strani pa poplave, povezane z ekstremnimi padavinami, kot smo jih imeli leta 2023. Poplave pa vedno spremljajo tudi zemeljski plazovi.

Ali bodo ti v prihodnje bolj uničujoči, pa ne bi toliko povezoval s podnebnimi spremembami, temveč z našim poseganjem v prostor.Če bo to poseganje neodgovorno in bomo gradili ali drugače posegali na plazovita območja, bodo tudi posledice bolj uničujoče.«

Zemljevidi nevarnosti so temelj za odgovorno prostorsko načrtovanje

Kaj je pri vsem tem še mogoče storiti? »Osnovna preventiva pred skalnimi podori, zemeljskimi in snežnimi plazovi, poplavami in podobnimi naravnimi nevarnostmi so zemljevidi nevarnosti. Ti prikazujejo območja, kje je večja in kje manjša verjetnost za njihov nastanek.

Takšni zemljevidi so temelj za odgovorno prostorsko načrtovanje, a kot smo videli avgusta 2023 pri poplavah, za katere so izdelani ustrezni zemljevidi nevarnosti, smo tu popolnoma pokleknili. Skratka, osnovno načelo je, da se je treba izogibati nevarnim območjem.

Arhiv Matije Zorna

Če mu bomo sledili, bomo varni. Če pa bomo na nevarna območja posegali, ne smemo biti presenečeni, če nas bo doletela naravna nesreča.«