Jure Klobčar

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V Velenju smo se fotografirali na zunanjem fitnesu zraven srednje šole, in še preden mi je Jaka povedal svojo neverjetno zgodbo, se je okoli njega zbralo vsaj dvajset srednješolcev. Spoštljivo so ga ogovorili. Vsak se je želel fotografirati z njim.

»Na Tiktoku mu sledimo,« so povedali. »On je preprosto car,« so pojasnili, ko sem jih vprašala, zakaj mu sledijo. Še po tem, ko sem v bližnjem lokalu beležila njegovo zgodbo, so prihajali po fotografijo za spomin.

· Prehrana

Jemo jih vsak dan: Kaj konzervansi naredijo telesu?

Že nekaj let se izpostavlja, je povedal, pogosto ga ustavljajo, včasih se je do njega kdo tudi sovražno obnašal, ampak se je psihično utrdil, da strumno sledi svojim nameram in ga nesramni komentarji ne prizadenejo več. Prepričan je, da je tisto, kar ima povedati, pomembnejše od anonimnežev, ki onesnažujejo družbena omrežja.

Otroštvo je preživel v hudih bolečinah, po bolnišnicah

Toliko protibolečinskih tablet je pojedel, da je ogromno spal in se marsičesa niti ne spominja. Zlomi so bili pogosto zelo bizarni, za ljudi z normalno gostoto kosti skorajda neverjetni. Luč sveta je ugledal z zlomljenima stegnenicama in rebri, ki si jih je zlomil že v maternici. Kmalu so ugotovili, da se je rodil z redko boleznijo krhkih kosti.

Vzrok naj bi bila okvara v genu, ki nadzoruje proizvodnjo kolagena tipa 1 – beljakovine, ki daje kostem trdnost in prožnost. V Sloveniji naj bi bilo od 100 do 150 oseb s to boleznijo, Jaka jih pozna kakšnih deset, vendar je podrobneje ni hotel nikoli raziskovati, ker se z diagnozo ni želel identificirati. »Vsaj trideset zlomov, večinoma nog, sem preživel do tretjega leta. Že kmalu po tem, ko sem pri dveh letih shodil, sem padel in si zlomil nogo.«

· Bolezni

Povišani tumorski markerji: Ali to pomeni, da imate raka?

A fantek se ni oziral na ovire, od majhnega je hotel biti športnik, od tretjega leta naprej je strastno brcal žogo, na grozo svojih staršev, ki so mu dovolili igrati samo v družbi ljudi, ki so ga poznali in nanj pazili.

»Če sem padel, je bil zlom garantiran! Tri mesece sem bil v mavcu, nato spet igral in se spet poškodoval. Ampak nisem hotel odnehati! Trmasto sem vztrajal že kot otrok, vse do devetega leta, ko sem se zelo grdo polomil. Zlom je bil tako boleč, da sem potreboval dvojni odmerek zdravil in so mi zdravniki predlagali, naj se s športom raje ukvarjam preko videoigric.«

Odtlej ni bil več podoben sam sebi

Razigran in družaben je pred tem sanjal celo o karieri profesionalnega nogometaša. »Potem sem izgubil vso samozavest in motivacijo. Čedalje bolj sem se smilil samemu sebi. Ko sem druge videl igrati nogomet, me je preplavila takšna jeza, da v šoli sploh nisem hotel biti prisoten na športni uri.«

Po operaciji kolka zaradi nesrečnega zloma v kopalnici in rehabilitaciji pri 12 letih se je z berglami vrnil v šolo za štiri dni, spet padel ter si zlomil še levo stegnenico in desno koleno hkrati. Za zdravnike je bilo to jasen znak, da potrebuje invalidski voziček.

· Gibanje

Vaje, ki zmanjšujejo tveganje za poškodbe ramen in kolen

Po zadnji rehabilitaciji se je v šolo vrnil še za kakšen mesec. »Nekega dne nenadoma nisem več mogel vstati iz postelje in se presesti na voziček. Izgorel sem in se odtlej šolal doma. Zredil sem se, postal depresiven in se izoliral od drugih.«

Odličen šahist

Ena redkih svetlih točk in nekakšna zadnja vez s športom, ki jo je ohranjal, je bil šah, v njem je blestel. »Ta igra me je vedno motivirala in me dolgo reševala, da se nisem v življenju povsem predal.«

Pri sedemnajstih si je na invalidskem svetovnem prvenstvu do dvajset let celo delil prvo mesto. Prav občutimo lahko njegovo prizadetost in neizmerno žalost, ko je nekaj let prej le nekaj dni pred evropskim prvenstvom v šahu na sprehodu z očetom in sestro nekako zdrsnil iz vozička – posledica so bile štiri zlomljene kosti.

»V bolnišnici niso vedeli, kaj bi najprej operirali, saj vsega verjetno niti ne bi prenesel, zato so pustili, da so se kosti same zacelile. Razen kolka, ki so ga operirali leto pozneje. Predlagali so, naj se iz navadnega vozička prestavim na električnega.«

Jure Klobčar

Take usode preprosto ni mogel prenesti 

»Prelomno obdobje je bilo, ko sem prebral knjigo legendarnega nekdanjega španskega teniškega igralca Rafaela Nadala. Po poškodbi desnega stopala so mu napovedali konec kariere na najvišji ravni. Našel je način in se s posebnim vložkom v čevlju vrnil na vrh. To me je izjemno motiviralo: kaj če so se tudi pri meni zdravniki motili, sem si dejal in začel mrzlično razmišljati, kako začeti. Odločil sem se poskusiti s telovadbo.

»Takrat skorajda nisem več mogel stati, niti ob opori, imel sem preveč kilogramov, bil sem šibek, z izredno slabo samopodobo. Vse je bilo zelo strah zame, zdelo se jim je prenevarno, ampak sem bil trmast. Prijatelj mi je dal kilogramske uteži, imel sem nekaj razteznih trakov.

Zaprl sem se v sobo, si prižgal glasbo in telovadil vsaj eno uro vsak dan. Zgornji del telesa sem treniral tudi s poganjanjem vozička po več kilometrov na dan. V glavi sem videl cilj, kako hodim po gozdu in se spet ukvarjam z najljubšimi športi. O diagnozi in njej prilagojeni prihodnosti se nisem več hotel pogovarjati.

· Lepota

Je koža po 40. letu nenadoma bolj suha? To je lahko razlog

Razmišljal sem samo o svojem cilju. Ko sem v prvih treh mesecih izgubil šestnajst kilogramov, sem se čutil precej močnejši in vedrejši. Počasi sem začel delati sklece in bil navdušen. Po nekaj tednih sem jih lahko naredil od dvajset do trideset. Vsakomur, ki me je hotel gledati, sem kazal, kaj zmorem.

Dokler nisem začel pretiravati in na mokri travi po triindvajsetih sklecah zdrsnil ter si tako grdo zlomil desno roko, da je babi škrtanje kosti slišala na drugo stran hiše, nato pa še moj krik. Razjokal sem se, kot še nikoli pred tem in nikoli po tem.

Prepričan sem bil, da so imeli prav, ko so mi odsvetovali telovadbo, in da je zdaj res konec. Izgubil sem voljo in nekaj mesecev nisem hotel telovaditi.«

Ampak črviček v njem mu ni dal miru

Ko mu je nekdanja punca povedala, da se je vpisala na fitnes, je bil nad njeno idejo tako navdušen, da je spet začel telovaditi. Še bolj zagrizeno kot prvič. Treniral je trebušne mišice in noge. Vedno več je vstajal iz vozička in se začel premikati ob opori.

Ko se je počutil dovolj stabilnega in močnega, je zaprosil za bergle in jih dobil, čeprav jih je zdravnica odsvetovala. Po hiši je že šlo, ven pa mu starši niso dovolili, saj so bili presrečni, da je končno v redu, da ga nič ne boli in da že nekaj časa ni imel nobenega zloma.

Alternativa

Žan Perko: Od Reke ljubezni do raziskovanja psihe in telesa

»A sem toliko časa trmaril, da je šel oče končno z mano do bližnje avtobusne postaje in nazaj. Bil sem tako utrujen, da so mislili, da bom končno obupal, toda jaz sem začutil zmagovalca v sebi. Vsak dan sem šel dlje in dvigoval letvico svojih sposobnosti. Kmalu sem bergle zamenjal za pohodne palice, začel hoditi po več kilometrov na dan. Spet sem bil v gozdu, svobodno vdihoval vonj po vlagi in zemlji, poslušal ptice.

Ko sem pred sedmimi leti, po štirih letih na vozičku in berglah, tudi palice postavil v kot, sem vedel, da sem zmagal.« V sebi je čutil toliko energije, da bi lahko premikal gore.

Osebna rast

Po gimnaziji je hitro ugotovil, da študij ni zanj. Ker ga je koronsko obdobje ujelo v malo slabši psihični kondiciji, se je začel poglabljati v duhovno in osebno rast, zdravo življenje ter naravno zdravljenje.

»Požiral sem knjige, pregledal neštete podkaste in se udeleževal spletnih delavnic. Ukvarjal sem se s svojimi negativnimi vzorci in prepričanji ter se začel bolj zdravo, svojemu stanju primerno prehranjevati.«

Navdušen nad svojim napredkom se je nekega dne posnel, da bi videl, kako premika noge. »Razlika v primerjavi s prej me je tako fascinirala, da sem se odločil snemati in vsem pokazati, kaj mi je uspelo!« Začel je takoj po maturi.

Najprej v angleščini, ker je hotel prodreti globalno, a so videe spremljali predvsem slovenski uporabniki, ki se z angleščino niso povsem poistovetili. Po nekaj žaljivih komentarjih, ki so ga zelo prizadeli, je pred štirimi leti naredil kratko pavzo. Še bolj se je posvetil sebi in se s somatskimi, dihalnimi vajami ter meditacijo okrepil. Nato se je vrnil.

Dom

Na obisku pri Damjani Golavšek: Tu sva zlahka pognala korenine

»Ko sem nekoč med snemanjem razmišljal, kaj želim prenesti ljudem, me je spreletela beseda 'pozitiva'. Postala je moj zaščitni znak in zdaj jo vsi poznajo,« se smeji. S svojimi videi, v katerih govori o svojem življenju, prehrani, občutjih, tehnikah, ki so mu in mu še pomagajo spreminjati prepričanja, ki mu ne služijo, si zastaviti življenjske cilje in jih uresničiti, želi, da začnejo ljudje razmišljati, da v življenju obstaja veliko več.

»Z vero, disciplino, voljo in vztrajnostjo jim lahko uspe, kar mislijo, da ni dosegljivo, in četudi nihče ne verjame vanje. Če še nikomur ni uspelo, to ni razlog, da ne bi vsaj poskusil! Pozitivna naravnanost vas bo motivirala poskusiti.«

Trud se je izplačal 

Odločil se je, da k zdravnikom zaradi svoje nekdanje diagnoze ne bo več hodil, je pa seveda to njegova odločitev in k temu nikogar ne spodbuja. Pred petimi leti je na DEXA scanu  (napredna diagnostična metoda, ki velja za zlati standard v merjenju mineralne kostne gostote in natančno analizo celotne telesne sestave) preveril svojo kostno gostoto in bila je blizu normalne.

»Zame je bil to dokaz, da sem popolnoma ozdravljen, in sem še povečal športno aktivnost.« Skoraj vsakdo, ki redno spremlja družbena omrežja, je naletel nanj. »Mislim, da me spremljajo, ker se trudim in sem avtentičen, kar mi leži na duši, prostodušno povem na pozitiven način.

· Domači

S Tik Toka odstranili glasbo skupine Joker Out

Ko sem bil na vozičku in povsem na dnu, sem si rekel: kaj se bo zgodilo, če tvegam? Samo še en zlom, na vozičku sem pa že tako ali tako. Vendar se je trud izplačal. Tudi starša sta ponosna na moje dosežke. Zdravo življenje in vrnitev k naravi se mi zdita pa bistvena!«

O svoji zgodbi pripoveduje učencem v osnovnih šolah. Želi si govoriti tudi v podjetjih ali na motivacijskih dogodkih po Sloveniji. S svojim zgledom bi jim rad predstavil moč discipline in vztrajnosti. Veliko uspeha mu želimo, samozavesti mu gotovo ne manjka!