Osebni arhiv

»Kdor reši eno življenje, reši ves svet« – to je vodilo, ki je zaznamovalo delo Mojce Seliškar Toš, predsednice Fundacije  Danila Türka. Da je to vodilo zapisano v talmudu, primarnem viru judovskega verskega prava, je skrajno ironično – Seliškar Toš prek fundacije namreč rešuje zmrcvarjena, zdrobljena, pohabljena, polomljena in razčlovečena telesa otrok, ki jih je med palestinskim holokavstom zmlel vojaški stroj judovske države. V šestnajstih letih je ta izredna ženska neomajne volje in neskončne empatije na rehabilitacijo v URI Soča pripeljala že 217 otrok. Kolikokrat je rešila svet? Težko je reči, a potem ko se z njo spet smejejo, ko spet shodijo, zaživijo, so te poškodovane dušice pripravljene priseči pred vsem svetom: Mojca Seliškar Toš je pravičnica med narodi. Četudi se svet vsake toliko sesuje, ona vztraja.

Šimen Zupančič

Kakšno zgodbo ima otrok, ki ste mu nazadnje pomagali?

To je štirinajstletni palestinski fant po imenu Mahmoud, ki je prišel iz Egipta v Slovenijo na zdravljenje štirinajstega oktobra lani kot član skupine, katere prihod je omogočila naša vlada. Poškodovan je bil med igro na cesti s prijateljem; nenadoma se je začelo bombardiranje, v njem je prijatelj umrl, Mahmoud pa je dobil hude poškodbe hrbtenice. Nekako so ga oskrbeli in potem je sedem mesecev ležal v Gazi na tleh v šotoru v nemogočih razmerah, ker mu Izraelci niso dovolili evakuacije v Egipt. Če bi mu jo in bi bil torej pravočasno deležen ustreznega zdravljenja, verjetno ne bi postal paraplegik – tako pa je.

V kakšnem stanju je bil ob prihodu v Slovenijo?

V resnično strašnem. Bil je podhranjen in praktično nepokreten, imel je hude preležanine na hrbtu in na obeh bokih, luknje s premeri po več centimetrov, v katerih so se mu zaredili črvi; te so mu v bolnišnici v Egiptu delno odstranili. Na URI Soča so potrebovali približno en mesec, da so mu oskrbeli te rane in začeli z rehabilitacijo. Izdelali so mu posebno stojko, ki ga drži pokonci, četudi je od pasu navzdol hrom. Ker je fant urinsko in fekalno inkontinenten, so mu dali ustrezne katetre in ga naučili, da si jih sam vstavi petkrat na dan; ob vrnitvi v Egipt smo ga izdatno založili z vsemi pripomočki in prehranskimi dopolnili in tudi sedaj pazimo, da mu jih ne zmanjka.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 41, 14. oktober 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana