STA

V noči z 31. oktobra na prvi november bo minilo dvajset let, odkar so roparji vdrli v trezor banke SKB na Slovenski cesti v Ljubljani; več ur so v miru božjem praznili sefe in odnesli – ugibajo – za okrog 32 milijonov evrov gotovine, nakita, vrednostnih papirjev in žlahtnih kovin, morda tudi občutljive dokumente. Vsi storilci še vedno niso znani in ukradenih dragocenosti niso nikoli našli.

Prvega novembra 2005 Slovenci, ki so se zbujali v mrzlo, oblačno in deževno jutro, od dneva niso pričakovali nič bolj vznemirljivega kot obisk pokopališča. Za medije je bil tisti zaspani torek dan, ko je treba delati zgodbe iz nič, ali kot se tudi reče, »dan, ko novinarji iščejo mačke na drevesih«. Oh, ko bi le slutili … Ampak niso – policiji, ki je bila o ropu obveščena v zgodnjih jutranjih urah 1. novembra 2005, se ni nič mudilo razkrivati podatke o ropu.

Slovenija

Naša mladina: od plemenitosti do divjaštva

Tako je javnost zanj izvedela šele v sredo, 2. novembra, ko so bile že zjutraj objavljene prve vesti o ropu, ki se ga je že prijelo ime rop stoletja. Policija ga je uradno potrdila 2. novembra dopoldne. Novinarji, ki so se zgrnili na prizorišče, so lahko samo poročali, da so območje zavarovali kriminalisti in da tam delajo forenziki. Že prva poročila so omenjala sume, da so roparji »imeli notranje informacije«, ali z drugimi besedami, očitno je bil vpleten nekdo iz banke. Preiskovalci so ocenili, da so načrte za rop začeli kovati že vsaj pol leta prej. Počasi se je začelo sestavljati zaporedje dogodkov.

Halo, pridem po 32 milijonov

Okrog pol enajstih zvečer 31. oktobra 2005 je varnostnike v trezorju SKB poklical neznanec, se predstavil kot najemnik sefa in najavil svoj prihod. Le nekaj minut pozneje sta pred vhod v trezor prišla dva moška. Eden se je predstavil kot najemnik sefa in varnostnik ju je spustil naprej. V predprostoru je eden od njiju vtipkal pravilno kodo in vstopila sta v prostor s sefi. Tam sta nato oba varnostnika z orožjem prisila, da sta legla na tla, in ju zvezala v dva lična paketka, povita z lepilnim trakom. Mimogrede, orožje, s katerim sta grozila, ni bilo pravo.

Potem sta v trezor spustila še dva pajdaša, ki sta s seboj prinesla orodje za vlamljanje, in fantje so se lotili dela. Sefi, v katere so nameravali vdreti, so bili označeni s križci, narisanimi s flomastrom. Vdrli so v 428 sefov, 29 jih niso mogli odpreti. Pri drugih niso niti poskušali. Dobro so vedeli, kje se splača vlomiti. Kar je spet nakazovalo, da so imeli pomoč od znotraj.

Nekaj ur pozneje so plen in orodje naložili v Fiatov kombi z ukradenimi registrskimi tablicami, ki so ga več kot dva tedna pozneje našli zažganega v kamnolomu v Orlah. Odpeljali so tudi kio enega od varnostnikov in jo pustili pod nadvozom na Dolenjski cesti. Roparje in njihov plen – ocene vrednosti se gibljejo od slabih 17 pa vse do 32 milijonov evrov – je vzela noč. No, pravzaprav zgodnje jutro, vlamljanje je trajalo sedem garaških ur.

Kaj je sledilo? V nadaljevanju prispevka za vas odkrivamo podrobnosti ...

Celoten članek je objavljen v reviji Jana, št. 41, 14. oktober 2025.

revija Jana