Vid Stopa

Sandi Lepoša je lokalna »faca«. Težko boste srečali Trboveljčana, ki ga ne pozna in ki ob omembi njegovega imena ne bi razširil ust v nasmeh. 39-letnik je dimnikar in gasilec v enem, poštenjak, dobričina, muzikant, predvsem pa človek z zdravo kmečko pametjo, ki zna besede zložiti tako, da mu ljudje radi prisluhnejo. O čem sva se pogovarjala? O dimnikarskem poklicu, ki počasi izginja, in gasilskih herojih, ki so pod kožo krvavi bolj, kot si mislite, pa o povezovanju ljudi v skupnost, kjer človek človeku znova zre v oči. Sandi je zasavski »fotr«, ob katerem mularija pleza po drevesih, se podi po travnikih in žveči obtolčena jabolka. Prmejduš, da ga morate spoznati tudi vi!

Osebni arhiv

Prinaša srečo? Veselje zagotovo!

Sestala sva se, ko se je začela nad mesto spuščati tema. Hladen jesenski zrak je ogrel par modrih oči, ki so se smehljale izpod črne čepice. Pristopi z dolgimi, odločnimi koraki, oblečen v črn delovni kombinezon, in nemudoma opazim, da ima na prsnem žepu prišite štiri živobarvne gumbe. Prihitel je z dela in njegove dlani so še vedno črne od saj. Dolgo se že poznava, domačina pač, in takoj ga pobaram, ali za dimnikarje še vedno velja, da prinašajo srečo. Za Sandija se zdi nekako naravno, da med ljudi seje veselje, če že sreče ne. No, kako je s tem, se zahahljam, medtem ko sežem po gumbu na jakni. »Kadar se ljudje ob pogledu name takole primejo za gumb, jim vedno dam navodila, naj gredo napisat loto listek, potem pa deset odstotkov dobitka podarijo meni. Vsakokrat mi odgovorijo, da brez problema, je pa res, da me za zdaj še nihče ni kontaktiral. Ali niso bili izžrebani ali pa so pozabili name, kdo ve!?« plane v smeh.

Dimnikarji niso za okras

Si mislim, da najbrž niso vsi takole prešerne volje, ko potrka na njihova vrata. Čeprav kot dimnikar preprečuje nesreče in še slabo voljo za povrh, mnogi dimnikarske storitve vidijo kot nepotreben strošek. Nekateri se skušajo rednemu čiščenju izogniti, da bi prihranili, potem pa se zgodi, da zagorijo saje in imajo katastrofo … Se ljudje ne zavedajo nevarnosti? »Stari rek v povezavi s požarno varnostjo se glasi: kdor pravi, da je preventiva draga, naj si privošči požar,« pokima Sandi in razloži, da se načeloma ljudje kar zavedajo, da kakovostno opravljena dimnikarska storitev ne pomeni samo stroška, temveč tudi občutek varnosti. »Je pa teren živa zadeva. Tam vidimo, srečamo oziroma slišimo vse. Od odgovornih do brezbrižnih ljudi.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 41, 14. oktober 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana