Mateja J. Potočnik

»Niko je državni prvak!« je trener Janez Ječnik - Jay v kratkem sporočilu napisal Nikolajevi mami. Ta je odgovorila z: »A je to res!?« Tudi Nikolajev ati je bil presenečen: »Kaj!? A si ziher?« Ker je novica prihajala od samega trenerja, sta nazadnje verjela. Nikolaj Cerinšek, 11 let, je postal državni prvak v breakdanceu, v kategoriji dečki solo (do 12 let), na državnem prvenstvu v modernih tekmovalnih plesih konec junija v Novem mestu. Ves pogovor me je Nikolaj opominjal, da ne smem pozabiti zapisati kluba in njegovega odličnega trenerja. Tega sem že, plesni klub pa je Bolero. Zadovoljen, Nikolaj?

Redno obiskovanje moje jutranje »oranžne« telovadbe – Šole zdravja, katere razpoznavni znak so oranžna oblačila – se mi obrestuje na več načinov: je super začetek dneva, ker dobro premigam že malce obrabljene kosti in sklepe, po telovadbi pa sledi obvezno druženje na kavici. In ta kofe je prava borza izmenjave novic. Nikolajeva babica je naša članica (kaj članica, celo predsednica naše skupine je!) in jasno, da se je pohvalila z vnukovim dosežkom, ki je postal državni prvak v breakdanceu. Po njenem pripovedovanju se mi je zdel 11-letni mulček zanimiv in simpatičen, pa sem ji rekla, daj, pripelji ga, bomo njegov uspeh zabeležili v Jani, saj si zasluži. Pa še lažje poletno branje je, ki v tej strašni vročini (no, mogoče ob izidu tele Jane ne bo več tako vroče) prija.

Mateja J. Potočnik

Zgodnja počitniška ura ni za brejkanje

Kot dobra babica je vprašala starše, če se strinjajo, da bo Nikolaj nastopal v Jani. Bili so za. Kar pa še ne pomeni, da je bil intervju že dogovorjen. Strinjati se je moral tudi Nikolaj. Povabilo na pogovor je sprejel stoično, češ, saj se mi je zdelo, da bom po zmagi moral dati tudi kakšen intervju. Takrat me je prvič nasmejal.

Dedek in babica sta Nikolaja pripeljala na pogovor po našem telovadnem kofetkanju. Predstavili smo se, dedek in babica sta se poslovila, midva pa sva sedla za mizo. Nikolaj je predme potisnil listek, rekoč: »Tule so vsi moji podatki, zapisal jih je ati.« Odprl je še nahrbtnik, ki ga je imel s seboj, vzel iz njega pokal, ga postavil na mizo, se usedel in me zvedavo gledal. On je svoje naredil! Na intervju je prišel popolnoma pripravljen! S podatki in pokalom, ki dokazuje, da je res državni prvak!

Malce sem bila v dvomih, kako se bom pogovarjala s fantom, ki je šest desetletij mlajši od mene, saj moram biti v njegovih očeh čisti dinozaver! Ampak njegova simpatičnost in način govorjenja sta me čisto razorožila in začela sem uživati. Nimam se velikokrat priložnosti pogovarjati s tako izjemnim fantom. Zelo hitro ugotovim, da tak ptiček, kot je Nikolaj, lahko pride res samo iz dobrega gnezda. Med pogovorom se je izkazalo, da to še kako drži. Njegova ljubeča družina ga podpira na vsakem njegovem koraku. Poudarjam – zdravo ljubeča družina! Moram pa povedati, da Nikolaju tista zgodnja ura ob Koseškem bajerju ni bila zelo pri srcu. Sem ter tja sem ga očitno malce dolgočasila z »neumnimi« vprašanji, pa je, fant brez mask in filtrov, vsake toliko položil ljubko glavico na mizo. Bil je prav prisrčen.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana št. 31, 5. avgust 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana